Igralnica - UGANI IGRALCA/IGRALKO 4. del

Ne vem točno, ali to spada pod svetovalnico ali klepetalnico, zato bom kar sem napisala pa bo potem pil prestavil, če bo treba. No jaz bi rada danes govorila o depresiji in predvsem o tem, kako hitro ljudje same zase predvidevajo da imajo depresijo. To sem zadnje čase opažala tudi pri pilovcih tukaj na svetovalnici in se mi zdi, da je narobe, da tako resna tema postaja trend in nekaj kar je kul, ne pa kot bi moralo biti - nočna mora posameznika, da se zapleteš v tako zadevo.
Velikokrat slišim od sošolk in sošolcev izjave kot so "omg jaz sem bom ubil/a", "js nočem več živet", "a lahko samo skozi okno skočim?". Te izjave so izrečene zato, ker so dobili slabo oceno ali je pa simpatija zavrnila ali pa še iz kakšnega drugega povsem običajnega dogodka, ki ne izzove ravno veselih čustev. In to se mi zdi narobe. Ljudje se grejo ubit, ker res ne morejo več, ko jih depresija potisne čez rob in do končno premaga in ne vidijo več izhoda iz tega in ne zaradi ene dvojke. In samo zato, ker si žalosten nekaj dni zapored to ne pomeni, da si depresiven. Vsak ima slab dan ali slab teden, vendar to še ne pomeni depresije. Depresija je veliko veliko več kot to. Depresija je občutek utapljanja v vodi, medtem ko si privezan na dno. Poskušaš se rešiti vendar nekje globoko v sebi veš, da je bitka že končana, in zato ne vidiš več smila v poskušanju. Je kot dnevni boj telesa proti mislim - telo želi živeti, misli pa umreti.
Nočem zdaj reči, da se vsi te ljudje, ki govorijo da imajo depresijo lažejo in pretvarjajo ali pa le pretirano jemljejo občutke. Vendar pogosto ljudje le občutijo stres, so po pritiskom ali pa se zaradi neprijetnega dogodka počutijo slabo. Toda to še ni depresija, saj so te občutki normalni, ker se včasih res nabere ogromno nečesa in se nam zdi kot da nam bodo misli eksplodirale. Toda predstavljajte si, da to občutite vsak dan. Da po vaših mislih vsak dan orje neurje nerazložljive žalosti in tesnobe, krivde in občutka ne vrednosti. Zato ljudje z depresijo posežejo po zdravilih, alkoholu, cigaretih in vapu ter samopoškodovanju - da umirijo ta vihar. Včasih pa je ravno obratno. V glavi je taka tišina, da se vprašaš ali je vse skupaj res.

*OBČUTLJIVA TEMA - SAMOPOŠKODOVANJE*
Tudi samo samopoškodovanje ni znak depresije. Seveda se pogosto veže nanjo in tudi če v osnovi ne gre za to ampak za kaj drugega je to treba obravnavati saj je vsekakor znak, da nekaj ni v redu. Vendar pa to ljudje izrabljajo tudi za iskanje pozornosti. Samopoškodovanje niti slučajno ni, da se s škarjamo malce opraskaš, ker te zanima kako je. Je sila v glavi, ki ti pravi, da to moraš naredit, da si zaslužiš, ali pa da je to edina rešitev. Gre zato, da režeš dokler ne začutiš tistega miru v glavi - včasih je to pa enem rezu, včasih po desetih. Krivda in misli kako boš to skril pridejo kasneje in povzročijo še večjo krivdo in žalost, kar pa posledično spet pripelje do tega vedenja. Ko pogledaš svojo kožo pa si definitivno ne misliš "zdaj ko imam brazgotino sem kul" ali kaj podobnega. Pomisliš na svojo šibkost ker si to storil. Vendar kar ne moreš nehat, ker postaneš odvisen od tega - od tistega občutka no koži ki olajša notranjo bolečino za nekaj trenutkov.

*KONEC O SAMOPOŠKODOVANJU*
Glejte, nihče si ni izbral tega in še zdaleč si ni ob prepoznanih simptomih takoj priznal da je depresiven. Ljudje ponavadi zanikajo depresijo in so prepričani, da ni tako hudo in je pri drugih huje. To povzroči še večjo bolečino in zdaj vam povem da je depresija ENA SAMA BOLEČINA, ki ne izzveni. Ne postane lažje po nekaj časa, ne izboljša se sama od sebe, oziroma zelo redko.
Ko sem napisala tisto objavo sem v bistvu ventala, kar ni prav po mojem mnenju, samo to nevihto je včasih treba izpustiti, da postane malo lažje. Nihče si ne želi depresije, če pa si jo, za tem gotovo stoji razlog. Prosim vas - če želite pozornost jo najdite drugje, ker s tem nižate resnost depresije, kar pa povzroči, da se ljudje samo zasmejijo in rečejo "ja jaz tudi" ko jim povemo za svoje težave. In še to - ljudje ponavadi poskusijo depresijo potlačiti in definitivno povedati vsem o tem, pogosto se tudi sami zafrkavajo na to temo, da zmanjšajo možnost, da bi kdo ugotovil.

Tole ni bilo napisano z namenom, da koga užalim ali njegove težave podcenim, vendar gre včasih družba s tem predaleč.