Asha je molče stopala po širokem hodniku osnovne šole Wirary. Zelo dobro jo je poznala in zato je lahko po neskončnih stopniščih in zavitih hodnikih vijugala, skrita pod zaveso las. Vse odkar se je zbudila v sirotišnici, ni pustila, da bi ji kdo postrigel lase. Oboževala je, kako ji padajo na obraz, saj je tako nihče ni prepoznal. Asha je sovražila, ko je bila v središču pozornosti. Najhuje je bilo, ko je prvič prišla sem. Vsi so strmeli vanjo in jo ogovarjali, ampak njej ni bilo do pogovora. Kmalu so to opazili in jo pustili, da je med odmori čečkala po zvezku ali brala.
Knjige so bile skoraj edina stvar, ki ji je bila v svetu smrtnikov všeč. Poskusila je brati vse. Ljubezenske, znanstveno-fantastične, fantazijske, kriminalke. Najbolj so ji bile všeč kriminalne in fantazijske, saj so jo spominjale na svet, v katerem je nekoč živela. Ni vedela, kakšen je bil in kako je izgledal, ampak ko je brala, si je lahko predstavljala. Lahko, da je živela v duplini pod zemljo, v steklenem gradu ali pa mogoče sredi skupine vampirjev. Samo s knjigami je lahko pobegnila stran od Deny in ostalih nadležnih sošolcev.

Asha je ravno prišla do omaric, ko jo je za ramo grobo prijela roka. Obrnila se je in zagledala Deny, ki ji je v očeh bliskala zloba. Asha je zavzdihnila, saj je točno vedela, na kaj bo nanesel pogovor.
"Mi lahko poveš, zakaj te je Will gledal kot nekaj, kar je iskal vse svoje življenje?" jo je vprašala skozi stisnjene zobe in tako potrdila njene sume.
Asha je dobro vedela, da ji ne sme povedati za tisto na bojišču, kar pa je pomenilo, da ji ne sme povedati nič. Zelo dobro je znala lagati. V sirotišnici se je zlagala o skoraj vsem, razen o svojem imenu. Njeni starši so mrtvi. Sem je prišla po pomoč. Nima bratov in sester. Prihaja iz Chicaga. Ker se na smrtniška mesta ni ravno spoznala, je samo bleknila ime mesta, ki ga je slišala omenjati njeno sostanovalko Amy. Vse so ji verjeli in se sploh niso trudili, da bi zadevo bolje raziskali.
Ne glede na vse pa je Asha poskušala v sirotišnici preživeti čim manj časa.
"Ne vem," je Asha odgovorila Deny. Tej se je videlo, da ji ne verjame in Ashi se sploh ni dalo ukvarjati s tem. Obrnila se je, da bi odprla omarico, se preoblekla in čim hitreje odšla, ampak Deny je roko naslonila na omarico, da je ni mogla odpreti.
"Veš," je zasikala. "Govori."

Preden bi lahko Asha karkoli naredila, je izza vogala prišel Will. Torbo nosil na eni rami, iz ušes pa so mu visele slušalke. Asha je videla, da so se mu zaiskkrile oči, ko jo je videl, ampak ta lesk je odšel nemudoma, ko je opazil Deny.
"Will!" je rekla in Asho je presenetilo, kako hitro je zamenjala zloben ton glasu za zaljubljenega. Will je samo stiskal ustnice in Asha je bila prepričana, da bi najraje zakričal, ko se mu je Deny obesila za vrat. Takoj mu je začela razlagati, da imajo v centru mesta najboljši sladoled in da bi lahko šla skupaj na kakšno sadno kupo. Ashi ni ušlo, kako je Willa za roko počasi vodila stran od nje. Ampak njemu več kot očitno ni bilo do Denyjine družbe in v tistem trenutku je Asho gledal s pogledom, ki je pravil: 'Reši me.'
Komaj je zatrla nasmešek, ampak vseeno ni vedela, kaj bi rekla Deny, da bi se nehala obešati po njem. Ali jo užali in tvega, da dobi klofuto ali pa si izmisli, da sta z Willov par in da ni lepo, če se obeša po fantih, ki imajo že punce. Oboje se ji zdelo popolnoma nesmiselno, ampak na srečo ji ni bilo treba nič narediti. Will se je iztrgal iz njenega prijema in ji rekel: "Moram iti. Asha, prideš?" Začel je hoditi proti izhodu, Asha pa je čisto okamenela. Nekako se je prisila, da je odprla omarico in se obula, potem pa stekla za njim. Za sabo je zaslišala Denyjin sladek glas: "Will, najbrž si želiš, da ne bi sedel zraven nje. Jutri bi se lahko presedel k meni!"
Asha je vedela, da jo je Will slišal, ampak ni ničesar odgovoril. Deny se jebesno zasukala na peti in izginila na hodnik, onadva pa sta izstopila iz šole.