Ojla!!!
Najprej bi se zahvalila vsem, za pozitivne komentarje. Hvala, ker se zavedate, da lahko naredimo spremembo. Da se zavedate, da na svetu še vedno ni enakopravnosti, da se borite za boljše življenje.
Prosim vas, da za trenutek pomislite in si predstavljate enakopraven svet. Svet brez podcenjevanja deklet, poniževanja in razlik.
Kako se vam zdi?
Danes bom pisala o čustvenih razlikah.
V preteklih letih sem se naučila, da fantje ne znajo priznati poraza. In zakaj je tako? Ker so tako naučeni.
Pred kratkim smo se z razredom šli igro med dvema ognjema. Da bi izvedeli, kdo je boljši, smo šli igrat fantje proti puncam (malo tekmovalnosti more bit v razredu:relaxed:). Prvo igro smo zmagale punce. Fantje so zahtevali povratno.
Ko smo zbile še njihovega zadnjega igralca so začeli lagati, da je bila žoga ob tla. Sicer smo vsi vedeli, da ni bila, ampak smo morale popustiti, ker drugače ne bi dosegli nič drugega kot skregan razred.
Na "koncu" povratne igre je prišlo, kot da so fantje zmagali. Potem so se še cel dan važili in imeli neke neumne fore, kot: "Ne morte nas premagat, ne, ne, ne!" pa še dosti takih drugih. To se nam je zdelo zelo otročje, ampak kaj smo lahko naredile!? Samo tiho smo lahko bile. Zakaj? Ker bi vse učiteljice rekle, da je brez veze, ker so oni zmagali in, da smo me tiste ki pretiravamo. Zakaj? Ker smo punce in se moramo ves čas prilagajat temu, kar fantje rečejo!? Nope!
In ves ta cirkus samo zato, ker fantje niso bili sposobni priznati poraza?
Zakaj nas že kot majhne vzgajajo drugače?
Zakaj dekletom pravijo, da naj pokažejo svoja čustva, fantom pa naj jih skrivajo?
Ugotavljam, da se čedalje več deklet trudi skrivati svoja čustva, da bi jih v svetu jemali bolj resno. Tudi sama sem bila med njimi. Pred kratkim sem se zlomila in jokala 30min skupaj. Bala sem se, da se bom ljudem zdela šibka, če bom pokazala svoja čustva. Pač sem si nadela nasmeh na obraz in se poskušala vesti čim bolj običajno (zdaj tega ne počnem več). Zakaj je to potrebno? NI!!!
To prepričanje bi morali izpodbiti. Meni se zdi, da so najpogumnejši tisti, ki si upajo pokazati kaj v resnici čutijo.:kissing_heart::heart:
Upajte si ljudem pokazati svoja čustva. Vsaj tistim, ki jim zaupate, ki so vam blizu.
Prosim, komentirajte, če imate še kakšen tak primer, ali pa odgovorite na vprašanja, ki sem jih postavila.
Hvala vsem, ki ste komentirali, še enkrat.
LYSM,
writergirl14
Najprej bi se zahvalila vsem, za pozitivne komentarje. Hvala, ker se zavedate, da lahko naredimo spremembo. Da se zavedate, da na svetu še vedno ni enakopravnosti, da se borite za boljše življenje.
Prosim vas, da za trenutek pomislite in si predstavljate enakopraven svet. Svet brez podcenjevanja deklet, poniževanja in razlik.
Kako se vam zdi?
Danes bom pisala o čustvenih razlikah.
V preteklih letih sem se naučila, da fantje ne znajo priznati poraza. In zakaj je tako? Ker so tako naučeni.
Pred kratkim smo se z razredom šli igro med dvema ognjema. Da bi izvedeli, kdo je boljši, smo šli igrat fantje proti puncam (malo tekmovalnosti more bit v razredu:relaxed:). Prvo igro smo zmagale punce. Fantje so zahtevali povratno.
Ko smo zbile še njihovega zadnjega igralca so začeli lagati, da je bila žoga ob tla. Sicer smo vsi vedeli, da ni bila, ampak smo morale popustiti, ker drugače ne bi dosegli nič drugega kot skregan razred.
Na "koncu" povratne igre je prišlo, kot da so fantje zmagali. Potem so se še cel dan važili in imeli neke neumne fore, kot: "Ne morte nas premagat, ne, ne, ne!" pa še dosti takih drugih. To se nam je zdelo zelo otročje, ampak kaj smo lahko naredile!? Samo tiho smo lahko bile. Zakaj? Ker bi vse učiteljice rekle, da je brez veze, ker so oni zmagali in, da smo me tiste ki pretiravamo. Zakaj? Ker smo punce in se moramo ves čas prilagajat temu, kar fantje rečejo!? Nope!
In ves ta cirkus samo zato, ker fantje niso bili sposobni priznati poraza?
Zakaj nas že kot majhne vzgajajo drugače?
Zakaj dekletom pravijo, da naj pokažejo svoja čustva, fantom pa naj jih skrivajo?
Ugotavljam, da se čedalje več deklet trudi skrivati svoja čustva, da bi jih v svetu jemali bolj resno. Tudi sama sem bila med njimi. Pred kratkim sem se zlomila in jokala 30min skupaj. Bala sem se, da se bom ljudem zdela šibka, če bom pokazala svoja čustva. Pač sem si nadela nasmeh na obraz in se poskušala vesti čim bolj običajno (zdaj tega ne počnem več). Zakaj je to potrebno? NI!!!
To prepričanje bi morali izpodbiti. Meni se zdi, da so najpogumnejši tisti, ki si upajo pokazati kaj v resnici čutijo.:kissing_heart::heart:
Upajte si ljudem pokazati svoja čustva. Vsaj tistim, ki jim zaupate, ki so vam blizu.
Prosim, komentirajte, če imate še kakšen tak primer, ali pa odgovorite na vprašanja, ki sem jih postavila.
Hvala vsem, ki ste komentirali, še enkrat.
LYSM,
writergirl14
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super napisano! Sepopolnoma strinjam! Komaj čakam naslednji del!
5
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zakon. SE strinjam
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
a veš, ko si rekla enakopraven svet.... ŽAL SI GA NE ZNAM PREDSTAVLJATI:sweat::tired_face:
2
Moj odgovor:
jokam se
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Sama doma
Sama sem doma moje mami in atija ni, sestra je en krožek končala že pred pol ure, pa starši vejo, da je tam in da jo morjo pobrat, me fuuuuuuul skrbi da se jim ni kej zgudil, nobenih kontaktov nimam razen babi k žvi zraven nas, pa je ni pa zravn ns žvijo tut moji bratranc pa sestrična pa njeni, sam tut njenih ni doma. nobenih kontaktov nimam, razen maminega outlooka k pa mal slabo dela, ni jih pa doma kakih 2 uri odkar sem jaz prišla dam, in zdej jokam. kva nej nardim






Pilov blog