Ojla!!!
Najprej bi se zahvalila vsem, za pozitivne komentarje. Hvala, ker se zavedate, da lahko naredimo spremembo. Da se zavedate, da na svetu še vedno ni enakopravnosti, da se borite za boljše življenje.
Prosim vas, da za trenutek pomislite in si predstavljate enakopraven svet. Svet brez podcenjevanja deklet, poniževanja in razlik.
Kako se vam zdi?
Danes bom pisala o čustvenih razlikah.
V preteklih letih sem se naučila, da fantje ne znajo priznati poraza. In zakaj je tako? Ker so tako naučeni.
Pred kratkim smo se z razredom šli igro med dvema ognjema. Da bi izvedeli, kdo je boljši, smo šli igrat fantje proti puncam (malo tekmovalnosti more bit v razredu:relaxed:). Prvo igro smo zmagale punce. Fantje so zahtevali povratno.
Ko smo zbile še njihovega zadnjega igralca so začeli lagati, da je bila žoga ob tla. Sicer smo vsi vedeli, da ni bila, ampak smo morale popustiti, ker drugače ne bi dosegli nič drugega kot skregan razred.
Na "koncu" povratne igre je prišlo, kot da so fantje zmagali. Potem so se še cel dan važili in imeli neke neumne fore, kot: "Ne morte nas premagat, ne, ne, ne!" pa še dosti takih drugih. To se nam je zdelo zelo otročje, ampak kaj smo lahko naredile!? Samo tiho smo lahko bile. Zakaj? Ker bi vse učiteljice rekle, da je brez veze, ker so oni zmagali in, da smo me tiste ki pretiravamo. Zakaj? Ker smo punce in se moramo ves čas prilagajat temu, kar fantje rečejo!? Nope!
In ves ta cirkus samo zato, ker fantje niso bili sposobni priznati poraza?
Zakaj nas že kot majhne vzgajajo drugače?
Zakaj dekletom pravijo, da naj pokažejo svoja čustva, fantom pa naj jih skrivajo?
Ugotavljam, da se čedalje več deklet trudi skrivati svoja čustva, da bi jih v svetu jemali bolj resno. Tudi sama sem bila med njimi. Pred kratkim sem se zlomila in jokala 30min skupaj. Bala sem se, da se bom ljudem zdela šibka, če bom pokazala svoja čustva. Pač sem si nadela nasmeh na obraz in se poskušala vesti čim bolj običajno (zdaj tega ne počnem več). Zakaj je to potrebno? NI!!!
To prepričanje bi morali izpodbiti. Meni se zdi, da so najpogumnejši tisti, ki si upajo pokazati kaj v resnici čutijo.:kissing_heart::heart:
Upajte si ljudem pokazati svoja čustva. Vsaj tistim, ki jim zaupate, ki so vam blizu.
Prosim, komentirajte, če imate še kakšen tak primer, ali pa odgovorite na vprašanja, ki sem jih postavila.
Hvala vsem, ki ste komentirali, še enkrat.
LYSM,
writergirl14
Najprej bi se zahvalila vsem, za pozitivne komentarje. Hvala, ker se zavedate, da lahko naredimo spremembo. Da se zavedate, da na svetu še vedno ni enakopravnosti, da se borite za boljše življenje.
Prosim vas, da za trenutek pomislite in si predstavljate enakopraven svet. Svet brez podcenjevanja deklet, poniževanja in razlik.
Kako se vam zdi?
Danes bom pisala o čustvenih razlikah.
V preteklih letih sem se naučila, da fantje ne znajo priznati poraza. In zakaj je tako? Ker so tako naučeni.
Pred kratkim smo se z razredom šli igro med dvema ognjema. Da bi izvedeli, kdo je boljši, smo šli igrat fantje proti puncam (malo tekmovalnosti more bit v razredu:relaxed:). Prvo igro smo zmagale punce. Fantje so zahtevali povratno.
Ko smo zbile še njihovega zadnjega igralca so začeli lagati, da je bila žoga ob tla. Sicer smo vsi vedeli, da ni bila, ampak smo morale popustiti, ker drugače ne bi dosegli nič drugega kot skregan razred.
Na "koncu" povratne igre je prišlo, kot da so fantje zmagali. Potem so se še cel dan važili in imeli neke neumne fore, kot: "Ne morte nas premagat, ne, ne, ne!" pa še dosti takih drugih. To se nam je zdelo zelo otročje, ampak kaj smo lahko naredile!? Samo tiho smo lahko bile. Zakaj? Ker bi vse učiteljice rekle, da je brez veze, ker so oni zmagali in, da smo me tiste ki pretiravamo. Zakaj? Ker smo punce in se moramo ves čas prilagajat temu, kar fantje rečejo!? Nope!
In ves ta cirkus samo zato, ker fantje niso bili sposobni priznati poraza?
Zakaj nas že kot majhne vzgajajo drugače?
Zakaj dekletom pravijo, da naj pokažejo svoja čustva, fantom pa naj jih skrivajo?
Ugotavljam, da se čedalje več deklet trudi skrivati svoja čustva, da bi jih v svetu jemali bolj resno. Tudi sama sem bila med njimi. Pred kratkim sem se zlomila in jokala 30min skupaj. Bala sem se, da se bom ljudem zdela šibka, če bom pokazala svoja čustva. Pač sem si nadela nasmeh na obraz in se poskušala vesti čim bolj običajno (zdaj tega ne počnem več). Zakaj je to potrebno? NI!!!
To prepričanje bi morali izpodbiti. Meni se zdi, da so najpogumnejši tisti, ki si upajo pokazati kaj v resnici čutijo.:kissing_heart::heart:
Upajte si ljudem pokazati svoja čustva. Vsaj tistim, ki jim zaupate, ki so vam blizu.
Prosim, komentirajte, če imate še kakšen tak primer, ali pa odgovorite na vprašanja, ki sem jih postavila.
Hvala vsem, ki ste komentirali, še enkrat.
LYSM,
writergirl14
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super napisano! Sepopolnoma strinjam! Komaj čakam naslednji del!
5
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zakon. SE strinjam
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
a veš, ko si rekla enakopraven svet.... ŽAL SI GA NE ZNAM PREDSTAVLJATI:sweat::tired_face:
2
Moj odgovor:
Nenaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Težave s simpatijo
Živijo! jaz mam eno težavico. imam simpatijo in ne morem nehat razmišljat o njem! mela sem že prej simpatije, ampak on je res tisti, ki mi je resnično všeč, ne zato kr je lep ampak kr je spoštljiv, prijazen in vljuden. jaz sem nova na soli, on je leto starejši in je res zlo prijazen z mano in rabim nasvet kako se zacet pogovarjat z njim kr me je strah. sucer me on kdaj kaj vprasa ampak se ne meniva dosti.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(17)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(9)
Šport me na sploh ne zanima.
(12)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Moj google je tudi takšen
Res ful cuteeeeee:heart_eyes::hearts:🥳






Pilov blog