<3
dans bomo mau prekinli razloge zakaj-ne-umret, ker se mi zdi neki bl pomembnega<3
*b*"LIFE HAS GOT NO POINT."*b*
ubistvu bi pozabla na to, če ne bi v prvem delu dobila komentarja od :heart::heart:
...*i* In nemorem rect d sama nism razocarana nad sabo zarad tega, ker sm zlo, sam realno nimam volje za karkol pc nevem, ne vidm pointa. Tk al tk bomo na konc vsi umrl pa sli domov...*i*
Hvala ti za komentar<3

kokr sm že njej malo odgovorila, bom mau razširila tu<3

Glede smrti, kot ponosna katoličanka, verjamem v večno življenje. Pa tudi če se postavim v vlogo ateista, da vidim smrt kot večno temo, nesmisel. Lahko povem samo to: vsako življenje se začne enako in če bi se vsaka smrt končala enako; vsako življenje je drugačno. Vsebino si ustvariš sam, čutiš neke občutke, srečo, žalost, karkoli. Ljudje so o lajfu začeli razmišljat kot o "dolžnosti" ki jo morjo izpolnit, ne, življenje je dar, sploh zdj k smo še mladi in mamo same odprte možnosti. Začeli smo razmišlat o lajfu k da je fora sam da "preživiš" in umreš, ne, ker nismo v prazgodovini da bi nas na vsakem vogalu požrl medvedi. Fora je da živiš, ljubiš, jokaš, skratka dobiš neko šanso za neke filinge, moralo, fizičn in psihičn obstoj, človek, človečnost, da nisi samo tema. Živimo v čudovitem obdobju, nismo v prazgodovini kjer bi se vsak dan boril za življenje, nismo v prihodnosti kjer človeška rasa in osončje ne bosta več obstajala, ker ja, tud 14 milijard let zemlje ni neskončno, čeprav se nam ob naši življenski dobi zdi, ampak v neskončnosti je 14 milijard ena majhna pikica, v kateri obstajaš. To je tk ogromna sreča da smo sploh dobil to življenje. In ko prije tvoj cajt daš priložnost nekomu drugmu, zemlja se spet poseli z novimi ljudmi, svet napreduje. Tudi če se ti zdi da boš pozablen, da čez kakih 50 let tvoje ime ne bo več znano, mogoče, ampak zakaj bi ti blo za to mar po tem ko boš že mrtev? Živi svojo slavo, življenje, imej prijatelje, če si v čem dobr talent razvijaj, ljudje ga bojo cenil ZDJ, če ne napišeš knjige, ker se ti zdi da je nebojo brali čez 50 let je to bedno! Ni uspeh, da si zapomnjen za večno, zakaj? Ker imaš priložnost za občutke ZDJ in če boš celo življenje nesrečn, ker neboš Michael Jakcson, ker neboš slaven boš zapravil cel smisel. Kaj majo slavni mrtvi ljudje zdj od tega? Čisto nič. Maš neko življenje, maš meje, in izkorist to zdj, bodi srečn v trenutku kr v naslednjem te mogoče ne bo. Ker veliko ljudi reče "življenje nima smisla" in s tem mislijo konec življenja. Ne, življenje je vsebina! Vsebina ki si jo ustvariš sam, v kateri maš neke dobre filinge torej ma smisel. Lahko si srečn sam s sabo. Nekoč bomo vsi pozabljeni, s tem pa tudi vse tvoje napake. Torej sprejmi življenje, sprejmi rože, sprejmi srečo zdaj, v svojem življenju, svoji dobi, ker biti srečen je smisel življenja. Smisel življenja je zavedanje, da je življenje boljše od smrti. Smisel življenja je da lahko v zadnjem dihu rečeš, da je blo vredno. Smisel življenja je da se znaš iz srca nasmejat pri 80 letih. Smisel življenja je da znaš bit hvaležn, in seveda po možnosti, da daš življenje še nekomu drugemu.

<3 love yall