Hello!!
Že nekaj časa nisem bila tukaj precej aktivna, saj sem imela ogromno opravka s šolo in,, no, življenjem :). Ampak danes sem res želela nekaj napisati na to stran in ker večinoma pišem bloge o lgbtq skupnosti sem se odločila da bo tudi danes tako. Najprej pa še: kako ste kaj? Kaj se kej dogaja na pilu? Upam, da ste vsi v redu. <33
......................................................................................................................................................................................................
*b*"Lgbtq skupnost je samo trend"*b*
Ah, kolikokrat sem že slišala tole. Fun story, letos smo šli z razredom na tabor in smo bile vse punce v isti sobi. Čez nekaj časa je naletel pogovor na temo lgbtq in polovica sošolk se je strinjalo da je to le trend. Ampak a je res?
Glejte, bom čisto iskrena. Čisto možno je, da se nekdo dela da je lgbtq za iskanje pozornosti, ampak večina ljudi se ne. Razlog za to, da je vedno več ljudi in vedno več mladih lgbtq je to, da družba postaja bolj enakopravna, bolj sprejema drugače. Razlog je čisto lahek: več ljudi si upa povedati, kdo so. Prav tako je na internetu ogromno člankov in primerov lgbtq ljudi in tako ljudje sploh ugotovijo, da so lgbtq. Torej:
-rast lgbtq ljudi NI zaradi iskanja pozornosti,
-rast lgbtq ljudi JE zato ker družba postaja bolj accepting in ker internet z ogromno viri pomaga pri iskanju samega sebe.

*b*"Mladi ljudje ne morajo vedeti, da so lgbtq"*b*
Na istem zgoraj omenjenem taboru je eno dekle reklo, da ljudje ki so stari npr. 11-13 let ne morejo vedeti da so lgbtq, saj še nimajo izkušenj. Moja druga sošolka ji je rekla: "Kako pa potem ti veš da si straight?"
"Ker je to normalno." je odgovorila prva sošolka (ja, tabor ni bil zelo prijeten).
Prvo kot prvo, nič bolj normalnega ali naravnega ni pri straight ljudeh kot pri lgbtq ljudeh. Oboje so normalni občutki in usmerjenost.
Drugo kot drugo, okoli starosti 11-13 se ljudje začnemo bolj zavedati o sebi. Ugotovimo nekatere stvari ki jih prej nismo, opazimo nekatere stvari ki jih prej nismo. Takrat se ljudje začnejo bolj pogovarjati o tem, kdo jim je všeč in o simpatijah zato, ker nas kar naenkrat zadanejo te novi občutki ki jih prej nismo poznali oz. opazili. Če lahko nekatere punce takrat ugotovijo kakšne vrste fantov so jim všeč, zakaj ne morejo druge punce ugotoviti da so jim pač všeč punce? Če lahko nekateri fantje ugotovijo kakšne vrste punc so jim všeč, zakaj drugi ne morejo ugotoviti da so jim pač všeč fantje? Ali pa oboje? Ali pa nič od tega? Takrat se začnemo zavedati kdo in kaj nam je všeč, kar nam ni itd. Čisto normalno je takrat ugotoviti da si lgbtq, kot je čisto normalno to ugotoviti tudi pozneje.
Pa še nekaj: straight ljudje ne potrebujejo "izkušenj" zato da vejo da so straight, kajne? Prav tako jih ne rabimo mi. Verjemite ali ne, vemo kaj čutimo.

*b*"Zakaj je pride sploh pomemben?"*b*
Ah, to je pogosto vprašanje/pritožba. "Saj podpiram lgbtq, ampak zakaj morajo imeti te parade ponosa in pride month? Pač so lgbtq, koga briga."
Pride parade oz. parada ponosa ni samo ljudje, ki se mečejo ven in iščejo pozornost, v bistvu sploh ni to. Parada ponosa je tako neka parada, na kateri se ljudje končno počutijo ponosni, sprejeti, kot je tudi protest. V več kot 70. državah na svetu je biti lgbtq prepovedano z zakonom (to je dvakrat, skoraj trikrat več držav kot je članic Evropske Unije, v več kot 10. se to kaznuje s smrtjo. Tudi v državah kjer to ni prepovedano nimamo nekaterih osnovnih pravic.
Parada ponosa je protest proti kršenju lgbtq pravic, je klic in boj za pravice, je klic na pomoč vseh, proti katerim se dogaja nasilje zaradi tega, kdor so. Prav tako je prostor, kjer se ljudje počutijo sprejeti, ponsoni, *i*podpreti*i*, mogoče prvič v svojem življenju.
Ne nasprotuj paradi ponosa dokler ne vidiš mladih ljudi, ki že celo življenje slišijo da je nekaj narobe z njimi, ki že celo življenje doživljajo nasilje in diskriminacijo zaradi nečesa, česar ne morajo kontrolirati, ki sovražijo samega sebe, tudi če čisto malo, ki niso sprejeti v družbi, v šoli, morda doma. Ne nasprotuj paradi ponosa dokler ne vidiš teh ljudi stopiti na prostor, kjer se pride dogaja, pogledati okoli, videti vse zastave in nasmehe in vse te *i*ljudi*i*, ki so tako kot oni in se, morda prvič v življenju, zares nasmehniti. Zares počutiti dobro glede samega sebe. Zares počutiti kot da je življenje mogoče, tudi če te družba ne sprejme.

<3
April