Živjo. :)

*i* Ta blog bo govoril o želji, da se bi izpisali ali nehali hoditi na nek krožek/dejavnost, ki nam ni všeč, nam povzroča stres ali na drugačen način slabo vpliva na nas. *i*
Ker *b* vsakdo se ima pravico ODREČI stresu *b* in jaz vam bom pomagala, kako se s tem najlažje spopasti (ker sem se tudi sama in se je vse končalo lepo in prav).

*modra* Kako je bilo pri meni? *modra*
Morda nisem napisala dovolj razumljivo, zato bom razložila, kakšna je bila moja zgodba. Štiri leta sem obiskovala glasbeno šolo, ki je bila v redu, ampak nisem prenesla učiteljice za klavir. To mi je povzročalo dosti stresa, ki me je nato oviral tudi v šoli. Zame je bilo vse skupaj pravo trpljenje, zato sem se odločila, da odneham. A ni vse tako lahko kot se sliši. A meni je uspelo, ker nisem obupala!

*modra* Kako povedati staršem? *modra*
Starši znajo najbolje urediti izpis iz dejavnosti, ker tega enostavno ne moreš narediti sam! No... tudi moja sestrična se je spopadala s tem in vse je rešila tako, da enostavno nikoli več ni prišla na dejavnost. Pametno, a ponavadi tako ne gre. Zato obstajajo starši. Najbolj je začeti takšen pogovor nekje, kjer se počutiš zaščiten pred njihovimi čustvi, npr: *b* v avtu, doma na vrtu, po telefonu, po sporočilih, *b* lahko pa prvo poveš komu drugemu, ki to staršem malo *i* namigne. *i* Jaz sem enkrat sedela na klopi na našem vrtu z mamo in vprašala: "Ali se lahko iz nečesa izpišeš, ko si že vpisan?" Bil je namreč junij, konec junija, a ne še konec šole. Vpisni listi za glasbeno šolo so se že oddali in bila sem vpisana za naslednje leto! A imela sem načrt. Ja, pomemben je tudi *b* NAČRT. *b* Nisem se hotela sama spopasti z učiteljico, zato sem namenoma mami povedala šele po oddaji. A pri takšnem pogovoru te lahko preseneti marsikaj: *b* solze v očeh, jeza, strah *b* in še dosti. Jaz sem ob pogovarjanjem dobila solze v očeh, kar je mami dalo dober znak, da težko govorim o tem. Ona je odvrnila le, da bo premislila, a zdela se je razočarana, kar me je potrlo in si nekaj časa nisem upala o tem govoriti.

*modra* Ne smemo se ustrašiti pogovora! *modra*
Jaz sem naredila napako, da sem to temo pustila na miru cele počitnice, kar mi je delalo stres in me je grozno skrbelo, da mi ne bo uspelo. Vi ne smete tega! Treba se je truditi naprej! Večkrat se še pogovorite s starši ali s kom drugim, ki se vam zdi, da bo odločitev lažje sprejel. In pomagal. ;)

*modra* Kako povedati prijateljem in znancem? *modra*
To ni nič kaj lažje od pogovora z mamo, a nas ne sme prestrašiti. Prijatelji, ki morda tudi hodijo z vami v glasbeno šolo, morajo biti seznanjeni s tem, da jih "zapuščate" in nimajo pravice biti jezni na vas ali nasprotovati o vaši odločitvi. Jaz sem vse skupaj rešila *b* ob sladoledu, *b* kar se mi zdi dokaj dobra odločitev. Tam sem jim mirno povedala in nikogar ni motilo, če pa jih je, tega niso povedali. Kar je prav. Le treba je najti najboljši prostor in čas za tak pogovor. In vse se lepo izteče. :)

*modra* Dokončna odločitev *modra*
Če ste se pogovorili s starši, prijatelji in ostalimi, še ne pomeni, da je vse rešeno! Je mama ukrepala? Morda je, pa vam ni povedala? Treba se je prepričati, da vas je izpisala iz dejavnosti in da je ne boste več obiskovali. Ker lahko se zgodi, da je *b* pozabila *b* ali pa *b* se pretvarjala, da je pozabila. *b* Lahko pa je temo enostavno *b* pustila na miru. *b* Kar ni prav! Starši nam morajo pomagati! In mi jih moramo k temu spodbuditi. Jaz nisem naredila prav in sem računala na to, da bo mama sama začela pogovor o tem, da me je izpisala. Na srečo se mi je to izpolnilo, a ni vedno tako. Zato *i* gnjavimo *i* malo starše, da nam bo le uspelo.

*modra* Mi zamerijo? *modra*
Po izpisu se nam velikokrat v glavi vrti vprašanje, če smo razočarali starše in nam zdaj ne bodo pustili marsičesa, kar bi nam prej. A s tem ni nič narobe. Jaz npr. sem se vpisala na neko drugo dejavnost, za katero upam, da me bo bolj navdušila in bom navdušila tudi starše, seveda z dobrim uspehom. A možnosti je veliko.


*b* torej *b*

*modra* če ste prepričani o izpisu *modra*

*i* ne čakajte *i*

*b* ker vam bo uspelo le, če ne boste obupali! *b*
*i* Verjamem v vas. *i* :)
~Daenerys