Kmalu potem, pa je postalo zelo vroče. Nismo vedeli kaj naj naredimo, saj Bena zagotovo ne bomo vlačili spet notri, pa čeprav je Beno ubogojiv, sama nisem hotela, da zmeži. Moram reči, da sem ga imela rada. Odločili smo se, da bomo šli notri le en pa bo ostal zunaj in pazil nanga. S prvim sem ostala zunaj, to je bil mladenič, star je 18let, ime mu je Tomaž in je emo. Mislim, da ga je ta moj slončkek kar malo prebudil in mu dal eno tako rozasto iskrico v očeh. Z njim sem torej ostala zunaj, ker ga prej ni pobožal. Čez kakše pet minut sem začutila, da želi Tomaž bitj malo sam z Benom. Vprašala sem ga, če želi samoto, vljudno je rekel, da ja. Zapustila sem ga in sla not popit malo limonade, v avli sem se še nekaj časa pogovarjala, nato pa sem sla v stanovanje. Iz torbe sem pograbila matematični zvezek in ga položila na mizo. Najprej sem naredila nalogo, nato pa sem se začela učiti. Kmalu za tem sem zaspala. Ko sem se zbudila sem spoznala, da je ura že 8 zvečer. Odprla sem vrata stanovanja in stekla po stopnicah, v avlo. Tam so se še vedno pogovarjali. Oprašala sem jih, če je Beno vredu, vsi so rekli da je vredu. Na hitro sem pogledala skozi okno nato pa sem stekla nazaj po stopnicah navzgor. V učbeniku sem prelistala malo naprej do strani 55. Prebrala sem si stran, nato pa sj zapisala pomembne podatke. Naslednji dan: čist brezveze, končali smo prej saj sta nam 6.in 7. ura odpadli.Ko sem prišla domov, sem na vratih dobila pismo. Prilepljen je bil s selotejpom. Odlepila sem ga in prijela za okroglo kljuko. Ko odprem vrata je prvo kar vidim.