Torej to je moja nova zgodba, ki je že dokončana tako, da jo bom poskusila objavljat do konca. Glede naslova pa sem ugotovila, da je Vse se je začelo z ananasom bolj primeren naslov za nadeljevanje. Torej upam, da vam bo zgodba všeč, upam, da začetek ni preveč dolgočasen.
Sedim na postelji in šivam lutko neke ženske, ki sem jo danes videla v središču mesta. Takoj mi je padla v oči z rdečim plaščem, zelenimi žabami in razmršenimi rjavimi lasmi. Moram priznati, da občutka res nima rdeča plus ta ogabna umetna zelena res ne sodi nikamor. V bistvu je to ena najbolj groznih kombinacij in edinokrat, ko ima alibi je okoli božiča, takrat je celo zaželena. Drugače pa je ugh, kdo si je to zmislil. Vzdihnem in se že hočem lotiti las, ki so zahtevni za znoret, ko zaslišim dretje iz globin pekla. Popravek petje mojega ljubega mlajšega brata, ki naj bi izvedlo transformacijo v superenergetičnokul nekaj. Ima me, da bi zakričala, da utihne a vem, da to ne bi pomagalo edina rešitev bi bila ta, da bi mu trapasto risanko izbrisala iz spomina. On je res nemogoč primer skoz hoče nositi kostum in meni, da bo s tropom cuckov in namišljenim bitjem epskih razsežnosti z močmi premikanja zemlje rešil vse težave. Mama pravi, da je to dobro zaradi bujne domišljije in bla, bla, bla bla vendar mi noče razodeti skrivnosti razlaganja le tega vzgojiteljicam. Resno že kar nekaj vzgojiteljic je dobilo obsodbo sovražnik galaksije, ki ga je treba brezkompromisno uničiti z vsemi sredstvi in mama je morala borca za pravico oditi zagovarjati že neštetokrat. Znova zavzdihnem in lutki razmršim lase ter jo položim na polico. Počasi moram začeti razmišljati o večji, pomislim ter pogledam po lutkah, ki ne strmijo vame saj nimajo oči v resnici nimajo niti obraza. Andi pravi, da so kripi ampak me briga, če vem nekaj pa vem to nemogoče je z gumbi ujeti pravo emocijo, tisi lesk v očeh. Lutk je res že veliko prav tako kot zgodb včasih si izmišljujem zgodbe o njih saj veste 100 ljudi, 100 zgodb ali nekaj takega. Ob pogledu na lutko učitelja matematike pa se spomnim na domačo nalogo in odidem delat saj vsaka zgodba nima srečnega konca in ta je vsekakor ena izmed njih.