Hola guys...:wink:

Tole je za igro od KOALA POTTER FAN. :sparkles:Zgodba je napisana. Premi govor je napisan v pogovorni slovenščini, zato tega, prosim, ne šteti kot napako.:expressionless: Vse, kar pa je zunaj narekovajev napisano ne pravilno, pa sem kriv jz.:grin: Upam, da bo oki. Sploh ni takšna kot od drugih PILovcev in PILovk, ki imajo 10000000000000000000000000 x boljše kot tale moja.:sparkling_heart::stuck_out_tongue_closed_eyes: Vrjetno ni takšna kot ste si predstavljali:


BITKA NA PREČNI ULICI

Na sončno sobotno dopoldne je bila Prečna ulica polna čarovnikov in čarovnic. Harry je s Hermiono in Ronom ravno stopil iz trgovine, kjer so kupili nekaj sestavin za napoje.
"Upam, da danes ne bo nobenih težav," je rekel Harry in si popravil očala.
Ron se je zasmejal.
"Če si ti zraven, Harry, je to skor nemogoč. Težave te najdejo hitrej kt jaz brezplačne bombone."
Hermiona je zavila z očmi.
"Samo ne začni spet s svojimi šalami."
"Nikoli več!" je odvrnil Ron povsem resno. "Razen vsakih pet minut."
V tistem trenutku se je nebo nenadoma stemnilo. Veter je zapihal po ulici, grmovje je zašelestelo ljudje pa so obstali in se prestrašeno ozirali naokoli.
Sredi ceste se je prikazal visok, temen mož.
"Harry Potter!" je odmeval leden glas.
"Mrlakenstein!!!" je zakričala Gospa Malkin
Kupci so zakričali in stekli v trgovine. Nekaj sov je od strahu odletelo z bližnje pošte, ena pa je priletela naravnost Ronu na glavo.
"No, zdaj imam pa še pernato pričesko," je zamrmral.
Mrlakenstein je dvignil palico.
"Tokrat mi ne boš ušel! Avada—"
Čak, čak, čak… Je rekel Harry A ni tko, da oni ta zlobni vedn pred bojem povedo, kakšno je bilo njihovo otroštvo?
"Oh ja, oprostite..." Se je odkašljal Mrlakenstein. "Vse se je začelo, ko sem bil star 12 let…" "Pa dej no, komu se da to poslušat!" Ga je prekinil Ron. "Vzam že ono palco pa nared neki… kokice se mi bodo shladile!"
" Ron, resno? Expelliarmus!" je zavpil Harry.
Rdeča svetloba je zadela Mrlakensteinovo palico, vendar jo je ta še pravočasno ujel.
"To bo zabavno," je hladno rekel.
Hermiona je stopila ob Harryja.
"Nisi sam."
"Nikoli," je prikimal Harry.
Ron pa je medtem iz žepa potegnil majhno škatlico.
"Če že rešujemo ulco, jo rešmo z neki sloga."
Odprl je škatlico in iz nje je na vse strani poletelo na desetine čarobnih ognjemetov bratov Weasley. Namesto da bi eksplodirali, so začeli okoli Mrlakensteina letati kot nadležne ose.
Temni čarovnik jih je jezno odganjal.
"Kaj je to?!"
"Posebna izdaja," je ponosno razložil Ron. Od mojih bratov. Model 'Nadležni Metuljčki'. Še onadva jih komi ustavta."
Harry in Hermiona sta izkoristila zmedo.
"Incendio!" je zavpila Hermiona. "Petrificus totalus" pa je zavpil Harry. "Oki, dejva reč isti urok. Tri, štiri…" je predlagal.
"Incendio!" je zavpil Harry. "Petrificus totalus" pa je zavpila Hermiona.
"Hermiona!!" je zavpil. "Kaj… sej nisi reku kir urok!" mu je odvrnila. "Okej… rečva Stupefy. Tri, štiri… ZDAJ!"
Dva uroka sta zadela Mrlakensteina in ga pahnila nekaj metrov nazaj. A hitro se je hitro pobral.
"Zdaj pa dovolj! STOP! Prenehajte s tem dejanjem!" je zarohnel.
Z močnim zamahom palice je poslal proti Harryju urok Piertotum Locomotor.
Harry se je komaj pravočasno skotalil za kamniti vodnjak. Urok je zadel kip čarobnega zmaja, ki je oživel in začel jezno rjoveti.
Ron je pogledal zmaja.
"Odlično. Še to nam je manjkalo."
Toda zmaj se ni obrnil proti Harryju. Pogledal je Mrlakensteina in glasno zarenčal.
"Mislim, da mu nisi všeč," je pripomnil Ron.
"Ja… mogoč k si plešast. Priporočam Syoss. Ful sijoče lase maš pol." Je pripomnila Hermiona.
Zmaj je planil proti Voldemortu, ki je moral hitro odskočiti. Medtem so ognjemeti še vedno švigali okoli njega in mu zavezovali plašč v vozle.
"To je nepošteno!" je zavpil Mrlakenstein.
"Pravzaprav je zelo pošteno," je odgovorila Hermiona. "Ti si začel."
Harry je globoko vdihnil.
"Zdaj!"
Skupaj z Hermiono sta izstrelila Expelliarmus. Tokrat je Ron dodal še svoj urok.
Tri rdeče svetlobe so se združile v eno močno iskro.
Mrlakensteinova palica mu je poletela iz rok visoko v zrak.
Ravno tedaj je mimo priletela sova iz Ronove glave in jo zmedeno zgrabila, kot da bi šlo za posebno dolgo pismo. Odletela je naravnost proti obzorju.
Ron je planil v smeh.
"Mislim, da bo imel poštar danes zelo čudno dostavo."
Brez palice je Mrlakenstein izgubil ravnotežje. Njegov plašč se je zapletel v ognjemet, zmaj pa je še enkrat glasno zarjovel.
"To še ni konec!" je zaklical.
Nato se je z glasnim pokom razblinil.
Na ulici je zavladala tišina.
Po nekaj trenutkih so ljudje previdno pokukali iz trgovin. Ko so videli, da je nevarnosti konec, je nekdo začel ploskati. Kmalu je ploskala vsa Prečna ulica.
Hermiona ga je objela.
"Vedela sem, da boš uspel."
"Ne sam," je odgovoril Harry. "Brez tebe ne bi šlo."
Ron je pogledal Harryja.
Harry in Hermiona sta bruhnila v smeh. Za njima pa še Ron.
"Priznam, moji ognjemeti so bili glavni junaki."
"Seveda," se je zasmejala Hermiona.
"Resno! Če bi prodajali različico proti Temnim čarovnikom, bi bili bogati."
Vsi trije so se zasmejali.
Ko so odšli proti Sladoledu Floriana Fortescueja, je Ron dodal:
"Po tako napornem dnevu jaz plačam."
Harry in Hermiona sta ga presenečeno pogledala.
"Res?"
Ron se je nasmehnil.
"No… skoraj. Plačam, če mi da kdo drug dnar."
Harry in Hermiona sta se glasno zasmejala. Sonce pa je znova posijalo nad Prečno ulico. Čeprav je bil dan poln nevarnosti, se je končal tako, kot so si vsi želeli: s sladoledom.


"Pa dej no! Sladoled mi je padu!" je zavpil Ron. "Dej, prid že no." Je zavpila Hermiona. "Če ne boš, kušnem Harryja…" "Ne, ne, ni treba… sem že tu!"

KONEC




Oki... to je to.:confounded: Upam, da je v redu...:sweat_smile: (vrjetno ni... :sweat:)

Full je cringe,
BLOBIE :tired_face: in GRIFFINDOM :sunglasses: