Evo
Tole je 7. del
Reeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeees sem zelo hvaležna tistim, ki spremljate moj zgodbo. Posebej se moram zahvaliti Begu, Sky in Diamantu 123.
In zdaj današnji del zgodbe
Šla sem ven in šla do arene do tistega peklenskega psa. In ta pes je nekaj gledal, lizal, mogoče žvečil? »Kaj pa si našel ali našla?« sem v prašala in stopila bližje. »AAAAAAAA!« le to je prišli iz mene. Takšen krajši AAAA krik. Na tleh je lažal…

Luk. Luk Castellan! To ni možno! Stala sem kot okamenela, solze so mi tekle po obrazu. Tekle so in niso se želele ustaviti. Prvič v življenju sem se zlomila. Vse kar je ležalo v meni je bruhnilo ven. Drlo je in ni imelo ne konca ne kraja. Premaknila sem se naravnos k Luku. Moj obraz je bil moker a tako vesel, žalosten, ljubeč, ljubosumen. Pokazala sem čustva prvič po petih letih. Vsa čustva do zdaj je bil le bes in resnost. Nič nisem znala pokazati. A zdaj je zdrlo ven. Drlo je tako močno, tako da ni nihče moral ustaviti. Pokleknila sem k Luku in preverila srčni otrip. Bil je! Luk je živ! Objela sem ga nato pa začutila, da se nekdo približuje. Bil je Percy in nato še vsi ostali taborniki. Gledal je moj limast obraz poln čustev in nato ozrl tistega peklenskega psa. »Gospa O'Leary kaj pa ližeš?« sklonl se je k tej peklenski psici in pogledal. In v tistem trenutku se je zdrznil in od strahu skakal in kričal: »O moji bogovi, o moji bogovi!...« Annabeth ga je prijela in umirila. Nato sem se sklonila k Luku in se dotaknila njegovega lica. In no v tistem trenutku so vsi uzrli kaj je ležalo na tleh. »Luk!« je zakričal Chris, ki ga ni najbolj maral od takrat, ko je moral v tisti labirint. Prijle je meč. »Ne!!!« sem zakričala in prestregla rez, ki bi bil usoden za Luka. »Clariss in Connor prosim primita Luka in ga odnesita v Veliko hišo.« Clariss je le pokimala in ga prijela, saj se me je pošteno bala od prejšnjega napada, ki je je skoraj stl glave. A Connor ni bil pri volji za nošenje. »No princeska, kaj pa če bi kar vi odnesli svojega princa v Veliko Hišo?« je rekel in se postavil poleg mene kar je izgledalo precej hecno, saj sem bila kar višja od njega. A jaz nisem bila za njegovo tečnarjenje. »Če takoj ne primeš Luka te živega pokopljem!« sem zadrla in odprla nekaj zemlje na koncu arene. In v ozadju sem videla Nica Di Angela, ki se je režal kot pečen maček. Super tri četrt brat kajne? Conor me je pogledal in s ponižanjem prijel Lukove noge. In no takrat je prišel Hiron. »Kaj se tu dogaja?« je vprašal nato pa uzrl Luka. »Luk, kako?« je komaj vprašal. »Mislim, da vem kaj se dogaja. Clariss in Conor, odnesita Luka. Percy, Annabeth in Hiron vi pa v sobo za zabavo, da povem kaj se dogaja. Vsaj upam, da vem.« sem rekla in stopila. Ko so Luka srečno odložili sem se vsedla na začetek mize za ping-pong. »Kot vidite je Luk nazaj. In vete kaj se je malo pred tem zgodilo?« »Ja. Padla si po tleh kot hlod in kričala Luk, Luk.« je rekel Percy. »Ne, še prej. Jedli smo kosilo, skoraj nas je pojedla furija. In potem sem govorila, da je Luk to tudi znal in da je zamrlo, ko je dal telo gospodarju Titanov. Rekla sem ime gospodarja Titanov in skoraj je zradiralo New York in potem se je pojavil Luk.« »Ja in?« je Percy zdolgočaseno rekel. »In Luk je povezan z gospodarjem Titanov.« se je vmešala Annabeth. »Ja.« sem rekla in pogledala Hirona, ki je le poslušal. »In no mislim, de je…
Vem, da ni veliko ampak saj veste šola in to...
Lp. fla