Vesel božič vsem! Takole, še zadnji del Božičkove družine! Upam da vam bo všeč:blush::
Gospodična Marinčič je že zgodaj zjutraj pod smreko opazila darila. Kljub temu, da je vsem govorila, da Božiček ne obstaja, je globoko v sebi vedela, da to ni res… In dokaz je stal pred njo, zavit v darilni papir, ki ga ni mogel prinesti nihče drug kot Ta-ki-ne-obstaja. Upala je, da je dobila vse, kar si je želela, in ko je odvila darilni papir, je bila v njem škatla iz lepenke. Neučakano je gospodična odprla škatlo, tam pa jo je čakala še ena škatla in v tej skriti še dve škatli, ena v drugi. Kmalu je v rokah držala majceno, majceno škatlico, okoli nje pa je ležal cel kup škatel. Odprla je škatlico in v njej je bil papir, večkrat preganjen na pol.
*i*Spoštovana gdč. Marinčič,
zdi se, da letos niste bili pridni, zato daril za vas žal ni. Ste žalostni? Prav gotovo, a kdo je vsa prejšnja leta skrbel za raznobarvna darila pod smrekico? Nekdo, ki je zatrt, a ki ne obstaja, po vašem mnenju. Seveda je naključje, da ravno letos, ko ste užalili tega, ki seveda po vašem ne prinaša daril, ker sploh ne obstaja, niste dobili daril.
Premislite o tem dejanju in lahko ga popravite. Še je čas!
Zimski pozdrav,
Božičkova hčer in njegovi palčki pomagači
PS: Te škatle za kaj uporabite, za kakšno dobro dejavnost, ali pa jih reciklirajte. Ne pozabite na varovanje okolja!*i*
Tako sporočilo (seveda z drugimi imeni) so dobili mnogi ljudje povsod po svetu. Žalostni, ker se jim pričakovanja niso izpolnila, so morali sami sebi priznati, da so se motili. Najpogumnejši so to priznali tudi javnosti in ta je ob podpori ljudi razglasila, da je bil ta začasni tabu za Božička le šala in naj ga z veseljem ljudje častijo in prodajajo na puloverjih.
Sama sem bila presrečna, kajti prav to smo želeli doseči s palčki. Ampak ljudje so se opravičili, priznali svojo napako in kar je najlepše, zvečer so priredili plesno zabavo z motivom Božiček je zakon! kjer so vsi prinesli darilo za Božička.
To se mi je zdelo zelo lepo od njih, a vprašanje, če bo pravi Božiček prišel, kajti danes ga je v darilu čakalo presenečenje.
Ko ga je odprl, mu je v obraz puhnil zelenkast plin in zaradi njega je moral biti cel dan izvrstne volje, delati čisto vse, kar mu je kdo naročil, moral je biti iskreno vesel in dobrodušen in nasploh dobre volje.
Naročila sem mu, naj naslednje leto razdeli darila, ne glede na karkoli, in seveda mi je moral pritrditi. Skupaj sva se šla obmetavat s snegom, pekla sva piškote, on sam je postoril vsa hišna opravila, ker je mami rekla: »No, če ni dostavljal daril, naj pa vsaj doma pomaga!« in jo je seveda moral ubogati, skupaj s palčki je pred celo vasjo plesal in pel in zvečer odšel na zabavo, v čast njemu.
Tja je vzel vrečo daril, ki bi jih mogli dobiti neverniki (namesto njih so dobili škatle in tisto pismo), pa še nekaj rezervnih daril, da še zvesti obožičkovalci (oboževalci Božička) dobijo še kako darilo.
Spet se je vse vrnilo v stare tire, sem sanjavo pomislila, ko je oči na zabavi širil dobro voljo. Veter mi je skuštral lase, a se za to nisem menila. Svoje oči sem usmerila v nebo, v neznano, neodkrito, ter se nasmehnila.
Kdaj je odlično biti Božičkova hči. Še posebej za božič.
Gospodična Marinčič je že zgodaj zjutraj pod smreko opazila darila. Kljub temu, da je vsem govorila, da Božiček ne obstaja, je globoko v sebi vedela, da to ni res… In dokaz je stal pred njo, zavit v darilni papir, ki ga ni mogel prinesti nihče drug kot Ta-ki-ne-obstaja. Upala je, da je dobila vse, kar si je želela, in ko je odvila darilni papir, je bila v njem škatla iz lepenke. Neučakano je gospodična odprla škatlo, tam pa jo je čakala še ena škatla in v tej skriti še dve škatli, ena v drugi. Kmalu je v rokah držala majceno, majceno škatlico, okoli nje pa je ležal cel kup škatel. Odprla je škatlico in v njej je bil papir, večkrat preganjen na pol.
*i*Spoštovana gdč. Marinčič,
zdi se, da letos niste bili pridni, zato daril za vas žal ni. Ste žalostni? Prav gotovo, a kdo je vsa prejšnja leta skrbel za raznobarvna darila pod smrekico? Nekdo, ki je zatrt, a ki ne obstaja, po vašem mnenju. Seveda je naključje, da ravno letos, ko ste užalili tega, ki seveda po vašem ne prinaša daril, ker sploh ne obstaja, niste dobili daril.
Premislite o tem dejanju in lahko ga popravite. Še je čas!
Zimski pozdrav,
Božičkova hčer in njegovi palčki pomagači
PS: Te škatle za kaj uporabite, za kakšno dobro dejavnost, ali pa jih reciklirajte. Ne pozabite na varovanje okolja!*i*
Tako sporočilo (seveda z drugimi imeni) so dobili mnogi ljudje povsod po svetu. Žalostni, ker se jim pričakovanja niso izpolnila, so morali sami sebi priznati, da so se motili. Najpogumnejši so to priznali tudi javnosti in ta je ob podpori ljudi razglasila, da je bil ta začasni tabu za Božička le šala in naj ga z veseljem ljudje častijo in prodajajo na puloverjih.
Sama sem bila presrečna, kajti prav to smo želeli doseči s palčki. Ampak ljudje so se opravičili, priznali svojo napako in kar je najlepše, zvečer so priredili plesno zabavo z motivom Božiček je zakon! kjer so vsi prinesli darilo za Božička.
To se mi je zdelo zelo lepo od njih, a vprašanje, če bo pravi Božiček prišel, kajti danes ga je v darilu čakalo presenečenje.
Ko ga je odprl, mu je v obraz puhnil zelenkast plin in zaradi njega je moral biti cel dan izvrstne volje, delati čisto vse, kar mu je kdo naročil, moral je biti iskreno vesel in dobrodušen in nasploh dobre volje.
Naročila sem mu, naj naslednje leto razdeli darila, ne glede na karkoli, in seveda mi je moral pritrditi. Skupaj sva se šla obmetavat s snegom, pekla sva piškote, on sam je postoril vsa hišna opravila, ker je mami rekla: »No, če ni dostavljal daril, naj pa vsaj doma pomaga!« in jo je seveda moral ubogati, skupaj s palčki je pred celo vasjo plesal in pel in zvečer odšel na zabavo, v čast njemu.
Tja je vzel vrečo daril, ki bi jih mogli dobiti neverniki (namesto njih so dobili škatle in tisto pismo), pa še nekaj rezervnih daril, da še zvesti obožičkovalci (oboževalci Božička) dobijo še kako darilo.
Spet se je vse vrnilo v stare tire, sem sanjavo pomislila, ko je oči na zabavi širil dobro voljo. Veter mi je skuštral lase, a se za to nisem menila. Svoje oči sem usmerila v nebo, v neznano, neodkrito, ter se nasmehnila.
Kdaj je odlično biti Božičkova hči. Še posebej za božič.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Me veseli, da sem prebrala vse dele, ker so bili super.
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
kul zgodba. kratka a čudovita. zdi se mi kot pravljica za lahko noč (ne razumi narobe). pač tole bi lahko bila slikanica in bi jo otroci brali zvečer na božič:heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart::heart:
1
Moj odgovor:
hiphop_girI
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Sladkorna
Hej,:grimacing:
moj prijatelj je bil zdej en teden v bolnici, ker so ugodtovili, da ima tip ena sladkorne (kar pomeni, da je nejgova trebušna slinovka propadla). Danes je prišel iz bolnice in sva šla skupaj na sprehod čito blizu njegovega doma. Potem mu je postalo slabo in si je izmeril sladkor, pa je ugotovil, da ima hipo (prenizek sladkor). Ker se mu starši niso javili na telefon je postal ful živčen in trest se je začel, pa potem sem ga poskušala umiriti, ampak ni šlo. Povedal mi je, da mora vzet tablete, ki jih ima v torbici in sem mu jih dala. Potem se mi je tudi zahvalil ker sem bila znjim, ko se mu je to zgodilo. Vse se je dobro končalo, ampak se boljim, da bo naslednič padel v nezavest. Pač on je moj res dobr prijatelj in me je strah za njega. Rekel je tudi, da če pade v nezavest in ga ne morem zbudit, kličem 112 ali mu dam enekcijo. Strah me je. Kaj naj naredim?
moj prijatelj je bil zdej en teden v bolnici, ker so ugodtovili, da ima tip ena sladkorne (kar pomeni, da je nejgova trebušna slinovka propadla). Danes je prišel iz bolnice in sva šla skupaj na sprehod čito blizu njegovega doma. Potem mu je postalo slabo in si je izmeril sladkor, pa je ugotovil, da ima hipo (prenizek sladkor). Ker se mu starši niso javili na telefon je postal ful živčen in trest se je začel, pa potem sem ga poskušala umiriti, ampak ni šlo. Povedal mi je, da mora vzet tablete, ki jih ima v torbici in sem mu jih dala. Potem se mi je tudi zahvalil ker sem bila znjim, ko se mu je to zgodilo. Vse se je dobro končalo, ampak se boljim, da bo naslednič padel v nezavest. Pač on je moj res dobr prijatelj in me je strah za njega. Rekel je tudi, da če pade v nezavest in ga ne morem zbudit, kličem 112 ali mu dam enekcijo. Strah me je. Kaj naj naredim?
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
no za psa iskreno mi Lady ni najbolj všeč, ...



Pisalnica