Vesel božič vsem! Takole, še zadnji del Božičkove družine! Upam da vam bo všeč:blush::
Gospodična Marinčič je že zgodaj zjutraj pod smreko opazila darila. Kljub temu, da je vsem govorila, da Božiček ne obstaja, je globoko v sebi vedela, da to ni res… In dokaz je stal pred njo, zavit v darilni papir, ki ga ni mogel prinesti nihče drug kot Ta-ki-ne-obstaja. Upala je, da je dobila vse, kar si je želela, in ko je odvila darilni papir, je bila v njem škatla iz lepenke. Neučakano je gospodična odprla škatlo, tam pa jo je čakala še ena škatla in v tej skriti še dve škatli, ena v drugi. Kmalu je v rokah držala majceno, majceno škatlico, okoli nje pa je ležal cel kup škatel. Odprla je škatlico in v njej je bil papir, večkrat preganjen na pol.
*i*Spoštovana gdč. Marinčič,
zdi se, da letos niste bili pridni, zato daril za vas žal ni. Ste žalostni? Prav gotovo, a kdo je vsa prejšnja leta skrbel za raznobarvna darila pod smrekico? Nekdo, ki je zatrt, a ki ne obstaja, po vašem mnenju. Seveda je naključje, da ravno letos, ko ste užalili tega, ki seveda po vašem ne prinaša daril, ker sploh ne obstaja, niste dobili daril.
Premislite o tem dejanju in lahko ga popravite. Še je čas!
Zimski pozdrav,
Božičkova hčer in njegovi palčki pomagači
PS: Te škatle za kaj uporabite, za kakšno dobro dejavnost, ali pa jih reciklirajte. Ne pozabite na varovanje okolja!*i*
Tako sporočilo (seveda z drugimi imeni) so dobili mnogi ljudje povsod po svetu. Žalostni, ker se jim pričakovanja niso izpolnila, so morali sami sebi priznati, da so se motili. Najpogumnejši so to priznali tudi javnosti in ta je ob podpori ljudi razglasila, da je bil ta začasni tabu za Božička le šala in naj ga z veseljem ljudje častijo in prodajajo na puloverjih.
Sama sem bila presrečna, kajti prav to smo želeli doseči s palčki. Ampak ljudje so se opravičili, priznali svojo napako in kar je najlepše, zvečer so priredili plesno zabavo z motivom Božiček je zakon! kjer so vsi prinesli darilo za Božička.
To se mi je zdelo zelo lepo od njih, a vprašanje, če bo pravi Božiček prišel, kajti danes ga je v darilu čakalo presenečenje.
Ko ga je odprl, mu je v obraz puhnil zelenkast plin in zaradi njega je moral biti cel dan izvrstne volje, delati čisto vse, kar mu je kdo naročil, moral je biti iskreno vesel in dobrodušen in nasploh dobre volje.
Naročila sem mu, naj naslednje leto razdeli darila, ne glede na karkoli, in seveda mi je moral pritrditi. Skupaj sva se šla obmetavat s snegom, pekla sva piškote, on sam je postoril vsa hišna opravila, ker je mami rekla: »No, če ni dostavljal daril, naj pa vsaj doma pomaga!« in jo je seveda moral ubogati, skupaj s palčki je pred celo vasjo plesal in pel in zvečer odšel na zabavo, v čast njemu.
Tja je vzel vrečo daril, ki bi jih mogli dobiti neverniki (namesto njih so dobili škatle in tisto pismo), pa še nekaj rezervnih daril, da še zvesti obožičkovalci (oboževalci Božička) dobijo še kako darilo.
Spet se je vse vrnilo v stare tire, sem sanjavo pomislila, ko je oči na zabavi širil dobro voljo. Veter mi je skuštral lase, a se za to nisem menila. Svoje oči sem usmerila v nebo, v neznano, neodkrito, ter se nasmehnila.
Kdaj je odlično biti Božičkova hči. Še posebej za božič.