Pisalnica
4. del – Med strahom in poželenjem
Lana je še vedno čutila toploto Adrianovih ustnic na svojih, ko sta zapuščala skladišče. Noge so se ji nekoliko tresle, a ni bila prepričana, ali od strahu ali od tistega nečesa, kar je začela čutiti do njega.
"Si v redu?" jo je vprašal, ko sta stopila na ulico. Prikimala je, čeprav ni bila prepričana. Nekaj v njej jo je svarilo, da mora biti previdna, a hkrati jo je vleklo bližje k njemu. Ko sta hodila proti njenemu domu, je naenkrat začutila njegov pogled na sebi. Počasi se je ustavil na pločniku in jo prijel za roko. "Lana… ne smeš mi skrivati stvari. Če boš v nevarnosti, mi povej."
Njegova roka je bila močna, topla. Preveč prijetna za nekoga, ki naj bi bil osumljenec.
"Obljubim," je šepnila.
"Dobro," je rekel in se ji nasmehnil. "Pojdiva k tebi. Nočem, da si ponoči sama." Njeno srce je preskočilo utrip. Tisto noč je Adrian ostal pri njej. Sedel je na njenem kavču, njegova prisotnost je bila pomirjujoča, a hkrati je čutila nekaj… drugačnega. Nekaj preveč intenzivnega. Ko sta se pogovarjala, je opazovala njegove gibe. Način, kako se je premikal – vedno nadzorovan, vedno pozoren. Kot da je navajen opazovati ljudi. "Zakaj se tako zelo zanimaš za ta izginotja?" ga je nenadoma vprašala.
Adrian je za trenutek umolknil. "Ker sem bil prevečkrat priča temu, kako ljudje preprosto… izginejo. In nihče ne naredi ničesar."
Njegov glas je postal temnejši, skoraj grenak. "Ljudje mislijo, da so varni. Ampak v resnici niso."
Lana je začutila, kako se ji je naježila koža. Po nekaj trenutkih tišine je vstal. "Utrujena si. Pojdi spat."
"Kaj pa ti?"
Nasmehnil se je. "Bom tukaj. Ne skrbim samo za preiskavo, Lana. Skrbim tudi zate." Nekaj v njegovih besedah jo je ganilo bolj, kot bi smelo. Sredi noči se je Lana prebudila. Stanovanje je bilo tiho. V temi je videla senco, ki je stala ob njenem oknu. Adrian. Bil je tam, negiben, gledal je skozi steklo. Nekaj v njegovem telesu je bilo napeto, skoraj… nenaravno mirno. "Adrian?" je zašepetala.
Ni se takoj odzval. Nato se je počasi obrnil k njej, njegov obraz je bil v polsenci.
"Vse je v redu," je rekel z rahlim nasmeškom. "Pojdi nazaj spat."
Toda nekaj v načinu, kako je stal tam… jo je zmrazilo do kosti.
Lana je še vedno čutila toploto Adrianovih ustnic na svojih, ko sta zapuščala skladišče. Noge so se ji nekoliko tresle, a ni bila prepričana, ali od strahu ali od tistega nečesa, kar je začela čutiti do njega.
"Si v redu?" jo je vprašal, ko sta stopila na ulico. Prikimala je, čeprav ni bila prepričana. Nekaj v njej jo je svarilo, da mora biti previdna, a hkrati jo je vleklo bližje k njemu. Ko sta hodila proti njenemu domu, je naenkrat začutila njegov pogled na sebi. Počasi se je ustavil na pločniku in jo prijel za roko. "Lana… ne smeš mi skrivati stvari. Če boš v nevarnosti, mi povej."
Njegova roka je bila močna, topla. Preveč prijetna za nekoga, ki naj bi bil osumljenec.
"Obljubim," je šepnila.
"Dobro," je rekel in se ji nasmehnil. "Pojdiva k tebi. Nočem, da si ponoči sama." Njeno srce je preskočilo utrip. Tisto noč je Adrian ostal pri njej. Sedel je na njenem kavču, njegova prisotnost je bila pomirjujoča, a hkrati je čutila nekaj… drugačnega. Nekaj preveč intenzivnega. Ko sta se pogovarjala, je opazovala njegove gibe. Način, kako se je premikal – vedno nadzorovan, vedno pozoren. Kot da je navajen opazovati ljudi. "Zakaj se tako zelo zanimaš za ta izginotja?" ga je nenadoma vprašala.
Adrian je za trenutek umolknil. "Ker sem bil prevečkrat priča temu, kako ljudje preprosto… izginejo. In nihče ne naredi ničesar."
Njegov glas je postal temnejši, skoraj grenak. "Ljudje mislijo, da so varni. Ampak v resnici niso."
Lana je začutila, kako se ji je naježila koža. Po nekaj trenutkih tišine je vstal. "Utrujena si. Pojdi spat."
"Kaj pa ti?"
Nasmehnil se je. "Bom tukaj. Ne skrbim samo za preiskavo, Lana. Skrbim tudi zate." Nekaj v njegovih besedah jo je ganilo bolj, kot bi smelo. Sredi noči se je Lana prebudila. Stanovanje je bilo tiho. V temi je videla senco, ki je stala ob njenem oknu. Adrian. Bil je tam, negiben, gledal je skozi steklo. Nekaj v njegovem telesu je bilo napeto, skoraj… nenaravno mirno. "Adrian?" je zašepetala.
Ni se takoj odzval. Nato se je počasi obrnil k njej, njegov obraz je bil v polsenci.
"Vse je v redu," je rekel z rahlim nasmeškom. "Pojdi nazaj spat."
Toda nekaj v načinu, kako je stal tam… jo je zmrazilo do kosti.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
to je zakon:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::sparkles::heart_eyes::heart_eyes::sparkles::heart_eyes::sparkles::sparkles::heart_eyes::sparkles::heart_eyes::sparkles::heart_eyes::sparkles::sparkles::sparkles::heart_eyes::sparkles::heart_eyes::heart_eyes:
niamm besed, pac suor zgodbica<3
res se mi zdi adrian mau sumljiv, hkrati pa kjut kr tok skrbi za lano...
pa sj ne vem hahah<33
niamm besed, pac suor zgodbica<3
res se mi zdi adrian mau sumljiv, hkrati pa kjut kr tok skrbi za lano...
pa sj ne vem hahah<33
2
Moj odgovor:
gimnazijka 011
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
gim
zivjoo
js sm ze vec let(4) odlocena da grem na gim kranj in mam u soli ubistvu vecino petk pac do zj mam sam dva predmeta 4 zaklucen ostalo use 5 pa sm 9r in letos bom najverjetneje mela en al pa max dva predmeta 4.
vseeno baje moras na tist list ko se vpises napisat tko 3 sole in js nimam pojma kaj nj nrdim. ful me je strah da ne bom zdelala gimkr se posebej matematke k mi ne gre lih (zj mam ocene 4,4,2) in tud moja mami je tko ful kokr da kako bom matematko zdelala pa tko celo sredno. in v okolici blizu mam samo gim skofja loka k mi ful ni usec, gfp tud ne k ma itak vecjo omejitev k kranska in pol je to to. in zj morm za deuga mesta kej v Ljubljani izbrat.
Mislnla sm mogoče gimanzijo Šentvid? A je kdo bil tam in kaj svetuje ce je ok? sj verjetno grem na info sam vsen ne vem k je cist mozn da bom npzje ful slabo pisala in pol me bojo dal na 2.izbrano solo. na poljane tud tko k gpf ne bom mogla pridt ce niti na kransko nam mogla slucajn. a kdo predlaga se kaksno solo? pa gledam samo gimnazije..mogoce kaj v Lj ce kaksno svetujete k nima ful omejitve? ce mi smucajn na gimkr ne rata..
sj hkrat mi prjatlce govorijo da bom itk prsla pa to sam doma je drgac.moj brt je tm sam on je itk ful pametn pa se ne uci tok pa ma lepe ocene pa stipendijo pa use(js je nam mela k nimam nc priznanj pa ce se tok trudm pa mi nc ne rata).
pocutm se k najvecj failure ob bratu in ze cel lajf se sam prkmerjam z njim k je res uspesn in nikol nism dovolj. k me nobrn za skor nc ne more pohvalt al pa bit ponosn name. pac bolse ocene mam k on u osnovki ampak to je sam obsedenost k mislm da se morm dokazat pa na konc je usen isto se zmer nam nikol dost doma..
pomoc prosim hvalaa<3
js sm ze vec let(4) odlocena da grem na gim kranj in mam u soli ubistvu vecino petk pac do zj mam sam dva predmeta 4 zaklucen ostalo use 5 pa sm 9r in letos bom najverjetneje mela en al pa max dva predmeta 4.
vseeno baje moras na tist list ko se vpises napisat tko 3 sole in js nimam pojma kaj nj nrdim. ful me je strah da ne bom zdelala gimkr se posebej matematke k mi ne gre lih (zj mam ocene 4,4,2) in tud moja mami je tko ful kokr da kako bom matematko zdelala pa tko celo sredno. in v okolici blizu mam samo gim skofja loka k mi ful ni usec, gfp tud ne k ma itak vecjo omejitev k kranska in pol je to to. in zj morm za deuga mesta kej v Ljubljani izbrat.
Mislnla sm mogoče gimanzijo Šentvid? A je kdo bil tam in kaj svetuje ce je ok? sj verjetno grem na info sam vsen ne vem k je cist mozn da bom npzje ful slabo pisala in pol me bojo dal na 2.izbrano solo. na poljane tud tko k gpf ne bom mogla pridt ce niti na kransko nam mogla slucajn. a kdo predlaga se kaksno solo? pa gledam samo gimnazije..mogoce kaj v Lj ce kaksno svetujete k nima ful omejitve? ce mi smucajn na gimkr ne rata..
sj hkrat mi prjatlce govorijo da bom itk prsla pa to sam doma je drgac.moj brt je tm sam on je itk ful pametn pa se ne uci tok pa ma lepe ocene pa stipendijo pa use(js je nam mela k nimam nc priznanj pa ce se tok trudm pa mi nc ne rata).
pocutm se k najvecj failure ob bratu in ze cel lajf se sam prkmerjam z njim k je res uspesn in nikol nism dovolj. k me nobrn za skor nc ne more pohvalt al pa bit ponosn name. pac bolse ocene mam k on u osnovki ampak to je sam obsedenost k mislm da se morm dokazat pa na konc je usen isto se zmer nam nikol dost doma..
pomoc prosim hvalaa<3
