Čas in jaz - princesa 1. del
2
»Kako naj prepričam mamo, da mi bo dovolila zapustiti grad?« se ves čas sprašujem v svoji sobi.
Enkrat na glas, drugič po tiho. Saj me tako ali tako nihče ne sliši. Ves čas sem sama tu. Tičim na gradu, se šolam in dvakrat dnevno vidim svoje brate in sestro. Rada bi, da bi bilo kot nekoč, ko sem bila še mlajša in smo se jaz Luke in Brandon lovili po gradu. Ampak, nikoli več ne bo tako, s tem se moram sprijazniti. Dobila sem še mlajšo sestro in brata, na katera moram paziti, ko staršev ni doma. Seveda imamo varuške, ampak mama in oče želita, da se jaz naučim paziti otroke.
Do osemnajstega leta imamo varuške, jaz jo imam še vedno. Vsak, dan pride v mojo sobo in mi začne težiti. Včasih man včasih več. Luke in Brandon sta dovolj stara, da je ne rabita več. Po eni strani bom vesela, ko je ne bom več imela po drugi pa ne. Mary je z mano že vso življenje – 16 let. Na njo sem bolj navezana kot na starše. Mary preživi skoraj cel dan v moji bližini, razen zjutraj me pusti dve uri samo in zvečer.
Na vrata moje sobe je potrkala Mary. »Oh, je res že toliko ura?« Sploh se ne trudim odgovoriti, ker bi tako ali tako vdrla v sobo z dovoljenjem ali ne. Vedno je oblečena v črno obleko z belimi obrobami in vzorci od metuljev pa do snežink. »Res ne vem, ima teh oblek na milijone?« Pogosto si zastavljam vprašanja na katere ne dobim odgovora. Mogoče je tako bolje. Mary si je ogledala mojo veliko, razkošno sobo v oranžni barvi. Sama obožujem to barvo, zato sem si tudi sobo tako uredila. Nisem imela dosti besede pri tem, ampak, ko sem jo dobila sem povedala vse kar sem imela v mislih. Očitno je danes preverjanje sobe. »Oh, čisto sem pozabila, morala bi reči, da bi mi zlikala in pospravila obleke. Upam, da ne bo pogledala omare.« Občutek imam, da bo danes slab dan. Mary še nekaj časa stoji in si nekaj zapisuje.
»Gospodična Annelie Evelina Sophie,« z umirjenim glasom reče Mary.
Hi<3
Torej tole sem napisala že nekaj časa nazaj, pa nisem bila toliko aktivna da bi lahka objavla. Tole je moja nova zgodbica.
Vem, da sem za glavno junakinjo izbrala najbolj zakomplicirano možno ime ampak se nisem moga odločit med temi tremi pa sem dala kr vse. Moja napaka.
Prosim, če napišete kako se vam je zdelo in, če želite, da še objavljam.
ly
#bunny
Enkrat na glas, drugič po tiho. Saj me tako ali tako nihče ne sliši. Ves čas sem sama tu. Tičim na gradu, se šolam in dvakrat dnevno vidim svoje brate in sestro. Rada bi, da bi bilo kot nekoč, ko sem bila še mlajša in smo se jaz Luke in Brandon lovili po gradu. Ampak, nikoli več ne bo tako, s tem se moram sprijazniti. Dobila sem še mlajšo sestro in brata, na katera moram paziti, ko staršev ni doma. Seveda imamo varuške, ampak mama in oče želita, da se jaz naučim paziti otroke.
Do osemnajstega leta imamo varuške, jaz jo imam še vedno. Vsak, dan pride v mojo sobo in mi začne težiti. Včasih man včasih več. Luke in Brandon sta dovolj stara, da je ne rabita več. Po eni strani bom vesela, ko je ne bom več imela po drugi pa ne. Mary je z mano že vso življenje – 16 let. Na njo sem bolj navezana kot na starše. Mary preživi skoraj cel dan v moji bližini, razen zjutraj me pusti dve uri samo in zvečer.
Na vrata moje sobe je potrkala Mary. »Oh, je res že toliko ura?« Sploh se ne trudim odgovoriti, ker bi tako ali tako vdrla v sobo z dovoljenjem ali ne. Vedno je oblečena v črno obleko z belimi obrobami in vzorci od metuljev pa do snežink. »Res ne vem, ima teh oblek na milijone?« Pogosto si zastavljam vprašanja na katere ne dobim odgovora. Mogoče je tako bolje. Mary si je ogledala mojo veliko, razkošno sobo v oranžni barvi. Sama obožujem to barvo, zato sem si tudi sobo tako uredila. Nisem imela dosti besede pri tem, ampak, ko sem jo dobila sem povedala vse kar sem imela v mislih. Očitno je danes preverjanje sobe. »Oh, čisto sem pozabila, morala bi reči, da bi mi zlikala in pospravila obleke. Upam, da ne bo pogledala omare.« Občutek imam, da bo danes slab dan. Mary še nekaj časa stoji in si nekaj zapisuje.
»Gospodična Annelie Evelina Sophie,« z umirjenim glasom reče Mary.
Hi<3
Torej tole sem napisala že nekaj časa nazaj, pa nisem bila toliko aktivna da bi lahka objavla. Tole je moja nova zgodbica.
Vem, da sem za glavno junakinjo izbrala najbolj zakomplicirano možno ime ampak se nisem moga odločit med temi tremi pa sem dala kr vse. Moja napaka.
Prosim, če napišete kako se vam je zdelo in, če želite, da še objavljam.
ly
#bunny
Odgovori:
Moj odgovor:
jabolka15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Problem
Živijo,
Sem stara15 let in imam fanta, ki je eno leto mlajsi od mene. Sva ze mal vec kot pol leta skupi in vedno je problem njegova mama ker mu ne pusti dejtat z mano. Ze ful casa sva v zvezi na daljavo in on je meni zelo usec. Parkrat sva se tudi na skrivaj dobila. Ne ziviva pa v istem kraju. Zadnje case se mi zdi da mu ni mar zame. Ceprov mi njegova sestra pravi da me ma ful rad. Nevem no dobivam obcutek da mu ni mar, enkrat ze ni prisel na skrivni dejt ker mu mama ni dovolila in nevem ce se sploh trudi da mu bi dovolila. Tudi on zelo tezko drugim pove da ima punco. Raje ima da nihce ne ve. In zato se mi vedno bolj zdi da mu je vseno zame.
Rabim nasvet plissss
Hvala za vse
Sem stara15 let in imam fanta, ki je eno leto mlajsi od mene. Sva ze mal vec kot pol leta skupi in vedno je problem njegova mama ker mu ne pusti dejtat z mano. Ze ful casa sva v zvezi na daljavo in on je meni zelo usec. Parkrat sva se tudi na skrivaj dobila. Ne ziviva pa v istem kraju. Zadnje case se mi zdi da mu ni mar zame. Ceprov mi njegova sestra pravi da me ma ful rad. Nevem no dobivam obcutek da mu ni mar, enkrat ze ni prisel na skrivni dejt ker mu mama ni dovolila in nevem ce se sploh trudi da mu bi dovolila. Tudi on zelo tezko drugim pove da ima punco. Raje ima da nihce ne ve. In zato se mi vedno bolj zdi da mu je vseno zame.
Rabim nasvet plissss
Hvala za vse
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Pravijo konec dober, vse dobro, ampak ali ...
moj stavek je: nothing lasts forever
(ful ...