Če bi bil svet obrnjen na glavo 1. del
14
hojla! ja, spet začenjam z novo zgodbo, tokrat jo bom pisala skupaj z NN. tole je bolj kot ne uvod.
Mala deklica, stara le štiri leta je skakala po plaži. Vesela je bila, saj se je dan pred tem vrnil njen oče, ki je Japonec in je moral domov k družini. Vsake toliko si je ogledovala ogrlico, na kateri je z japonskimi pismenkami pisalo njeno ime. Dobila jo je prejšnji dan, od očeta. Ko je tekla so njeni svetli lasje plapolali v vetru, ko se je smejala so se pokazale njene jamice, njene svetlo modre oči pa so se iskrile. Stekla je na svojo najljubšo skalo, kjer se je vedno igrala. Ko je tekla je glavo obračala v drugo smer. Stekla je čez rob skale in padla v vodo. Morje je bilo na tisti točki precej globoko, dekletce pa še ni znalo plavati. Tonila je in tonila. Dokler ni potonila na dno.
Ko se je deklica zbudila je imela občutek kot, da so bile dolge sanje. Odprla je oči, a je videla bolj malo. Okoli sebe je slišala glasove. "Water? Water?" Kaj je zdaj to? Si je mislila. Bila je prestrašena. Hotela se je premakniti, a so bile njene roke in noge prilepljene na trdo površino pod njo. Začutila je vodo, ki se je dotikala njenih nog, rok in.... Obraza? Pa tudi njene noge so bile nekam čudne. Kot, da so združene. Ampak bolj jo je skrbelo to, da se njen obraz v vodi. Kako lahko diha? Močno je potegnila in uspela osvoboditi desno roko. Potipala je svoj vrat in začutila nekaj nenavadnega. Na njenem vratu je začutila ribje škrge. To jo je tako prestrašilo, da je sunkovito odprla oči. Slika je bila sedaj boljša, a še vedno zelo meglena. Okoli nje je še zmeraj slišala glasove. "Water? Kaj pa gleda tako začudeno?" Je rekel en glas. "Oh, Britney, iz tistega na glavo obrnjenega sveta je. Ni ji jasno kaj se dogaja!" Deklica se je poizkušala spomniti, kaj je njeno ime a se ni mogla. Razmišljala je kolikor se je dalo, a izvedela je nič.
Mala deklica, stara le štiri leta je skakala po plaži. Vesela je bila, saj se je dan pred tem vrnil njen oče, ki je Japonec in je moral domov k družini. Vsake toliko si je ogledovala ogrlico, na kateri je z japonskimi pismenkami pisalo njeno ime. Dobila jo je prejšnji dan, od očeta. Ko je tekla so njeni svetli lasje plapolali v vetru, ko se je smejala so se pokazale njene jamice, njene svetlo modre oči pa so se iskrile. Stekla je na svojo najljubšo skalo, kjer se je vedno igrala. Ko je tekla je glavo obračala v drugo smer. Stekla je čez rob skale in padla v vodo. Morje je bilo na tisti točki precej globoko, dekletce pa še ni znalo plavati. Tonila je in tonila. Dokler ni potonila na dno.
Ko se je deklica zbudila je imela občutek kot, da so bile dolge sanje. Odprla je oči, a je videla bolj malo. Okoli sebe je slišala glasove. "Water? Water?" Kaj je zdaj to? Si je mislila. Bila je prestrašena. Hotela se je premakniti, a so bile njene roke in noge prilepljene na trdo površino pod njo. Začutila je vodo, ki se je dotikala njenih nog, rok in.... Obraza? Pa tudi njene noge so bile nekam čudne. Kot, da so združene. Ampak bolj jo je skrbelo to, da se njen obraz v vodi. Kako lahko diha? Močno je potegnila in uspela osvoboditi desno roko. Potipala je svoj vrat in začutila nekaj nenavadnega. Na njenem vratu je začutila ribje škrge. To jo je tako prestrašilo, da je sunkovito odprla oči. Slika je bila sedaj boljša, a še vedno zelo meglena. Okoli nje je še zmeraj slišala glasove. "Water? Kaj pa gleda tako začudeno?" Je rekel en glas. "Oh, Britney, iz tistega na glavo obrnjenega sveta je. Ni ji jasno kaj se dogaja!" Deklica se je poizkušala spomniti, kaj je njeno ime a se ni mogla. Razmišljala je kolikor se je dalo, a izvedela je nič.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Oooooo! Odlično! Komaj čakam nov del!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super zgodba. Bom spremljala.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
spremljam.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
SPREMLAJ SUPER ZGODBA
0
Moj odgovor:
Pinkgirl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Valeta - problem
Včeraj mi je pisala sošolka, kakšno obleko bom imela za valeto, ker so šli kupit obleko za mojega soplesalca. ( moja sosolka je njegova prijateljica ne sestra ) Jaz sporočila nisem videla, ker nisem imela telefona, in sem ga prebrala šele danes zvečer, zato sem odgovorila sele danes zvecer
Soplesalcu sem že prej povedala, kakšno obleko bom imela, ampak si očitno ni zapomnil in je zato spraševal naprej. Jaz tega nisem povedala nikomur drugemu, razen njemu zato tudi ona ni mogla vedeti in me je morala vprašati.
Zdaj sem povedala, kaksno bom imela ampak mi ni čisto jasno, zakaj me ni mogel on direktno vprašati, namesto da gre to preko drugih. Sej ne plesem z njo ampak z njim. in a me bo jutri cudno gledo veretno si je mislo da sem grozna ker nisem takoj odpisala ampak naslednji vecer ampak o je bravo obleke vedo zato ne vem a je pozabil.
Soplesalcu sem že prej povedala, kakšno obleko bom imela, ampak si očitno ni zapomnil in je zato spraševal naprej. Jaz tega nisem povedala nikomur drugemu, razen njemu zato tudi ona ni mogla vedeti in me je morala vprašati.
Zdaj sem povedala, kaksno bom imela ampak mi ni čisto jasno, zakaj me ni mogel on direktno vprašati, namesto da gre to preko drugih. Sej ne plesem z njo ampak z njim. in a me bo jutri cudno gledo veretno si je mislo da sem grozna ker nisem takoj odpisala ampak naslednji vecer ampak o je bravo obleke vedo zato ne vem a je pozabil.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Super, bom ga poskusila, pa da vidimo, če ...
Zelo dobro! bi te pa morda opozorila na uporabo ...



Pisalnica