PisalnicaČudež na 34. ulici 11. del
6
SREDA(23. december)
Zbudim se ob šestih. Nisem zaspana. Vse je teklo gladko.
Potem smo kot navadno imeli konferenco.... Juhu! Zadnja ura zgodovine v letu 2020! Končno!
Potem sem do 13:00 delala za šolo.
Vzamem telefon in napišem Adamu:
'končno konec!:sweat_smile:'
'cool:tada:'
'a se greva danes tudi kepati in igrati na sneg?'
'ja, lahko, je veliko snega zunaj, hehe:wink:'
'kdaj pa?' še natipkam.
'kar zdajle. Čez 15 min te počakam pred hišo:snowflake::cloud_snow:' mi odgovori. Juhej!
Hitro si grem nase nadeti še tople nogavice, hlače in bundo za na sneg ter nepremočne čevlje.
In res me je čez 20 min(malo je zamudil) Adam čakal pred hišo.
Šla sva se igrat na sneg. Bilo je super!
Nato je v parku spet začel 'bitko kepanja'.
Kepala sva se dokler nisva opazila Luke.
S svojo punco je hodil po parku. Ko je prišel mimo, naju ni niti pogledal niti pozdravil, njegova punca pa je glavo privzdignila.
"Kakšna važiča!" se Adam pritoži, ko se oddaljita.
"Jup!" se strinjam.
Ko se je začelo temniti sem odšla domov. Na polici v sobi vidim darilo za Adama. Pride mama.
"Všeč mu bo" ji prišepnem.
"Komu, Luki?" me vpraša.
"Ne, mami. Novo simpatijo imam" ji srečno odvrnem.
"In kdo je ta srečnež?" je radoedna mama.
"Spet te daje radovednost!" planem v smeh.
Samo še 2 dni do božiča....
"JUHUHU, KMALU BOŽIČ BO TU!" si prepevam pod tušem.
Nato se zleknem v udobno udobno posteljo in razmišljam, da je škoda, ker je ta dan minil tako hitro...
Ojlaa!
Upam, da vam je tale del tudi všeč, pa čeprav je kratek. Ščepec čarovnije hranim za na konec!! Če vam je bil všeč, stisnite LIKE, tudi komentarji mi polepšajo dan!!:wink:
Rada vas imam!:heart:
Billie#13:ghost::unicorn:
Zbudim se ob šestih. Nisem zaspana. Vse je teklo gladko.
Potem smo kot navadno imeli konferenco.... Juhu! Zadnja ura zgodovine v letu 2020! Končno!
Potem sem do 13:00 delala za šolo.
Vzamem telefon in napišem Adamu:
'končno konec!:sweat_smile:'
'cool:tada:'
'a se greva danes tudi kepati in igrati na sneg?'
'ja, lahko, je veliko snega zunaj, hehe:wink:'
'kdaj pa?' še natipkam.
'kar zdajle. Čez 15 min te počakam pred hišo:snowflake::cloud_snow:' mi odgovori. Juhej!
Hitro si grem nase nadeti še tople nogavice, hlače in bundo za na sneg ter nepremočne čevlje.
In res me je čez 20 min(malo je zamudil) Adam čakal pred hišo.
Šla sva se igrat na sneg. Bilo je super!
Nato je v parku spet začel 'bitko kepanja'.
Kepala sva se dokler nisva opazila Luke.
S svojo punco je hodil po parku. Ko je prišel mimo, naju ni niti pogledal niti pozdravil, njegova punca pa je glavo privzdignila.
"Kakšna važiča!" se Adam pritoži, ko se oddaljita.
"Jup!" se strinjam.
Ko se je začelo temniti sem odšla domov. Na polici v sobi vidim darilo za Adama. Pride mama.
"Všeč mu bo" ji prišepnem.
"Komu, Luki?" me vpraša.
"Ne, mami. Novo simpatijo imam" ji srečno odvrnem.
"In kdo je ta srečnež?" je radoedna mama.
"Spet te daje radovednost!" planem v smeh.
Samo še 2 dni do božiča....
"JUHUHU, KMALU BOŽIČ BO TU!" si prepevam pod tušem.
Nato se zleknem v udobno udobno posteljo in razmišljam, da je škoda, ker je ta dan minil tako hitro...
Ojlaa!
Upam, da vam je tale del tudi všeč, pa čeprav je kratek. Ščepec čarovnije hranim za na konec!! Če vam je bil všeč, stisnite LIKE, tudi komentarji mi polepšajo dan!!:wink:
Rada vas imam!:heart:
Billie#13:ghost::unicorn:
Odgovori:
Moj odgovor:
JagodnaTortica
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Awkward
Živjo!
Js mam problem in sicer sem ful awkward. Stara sem skoraj 17 let in sem 2. letnik srednje šole. Imam nekaj close frendic ampak tud z njimi pogosto postanem shy in tiha čeprav se poznamo že več let. Js sploh nevem kaj narest ker mi gre res na živce da kr naenkrat moji možgani zamrznejo in ne morejo tvorit niti ene povedi in res bi rada šla iz svoje cone udobja in spoznala nove ljudi. Zdi se mi da sem tok awkward ker sem bila bullied celo osnovno šolo in sem bila tudi depresivna. Ima kdo kakšen nasvet kako bi lahko to premagala?
Js mam problem in sicer sem ful awkward. Stara sem skoraj 17 let in sem 2. letnik srednje šole. Imam nekaj close frendic ampak tud z njimi pogosto postanem shy in tiha čeprav se poznamo že več let. Js sploh nevem kaj narest ker mi gre res na živce da kr naenkrat moji možgani zamrznejo in ne morejo tvorit niti ene povedi in res bi rada šla iz svoje cone udobja in spoznala nove ljudi. Zdi se mi da sem tok awkward ker sem bila bullied celo osnovno šolo in sem bila tudi depresivna. Ima kdo kakšen nasvet kako bi lahko to premagala?
