Očitno sem se zbudila pozno, saj je sonce osvetjevalo mojo sobo. Hitro sem se oblekla, ne preveč lepo, saj je bila nedelja. Tekla sem po stopnicah, ko sem zaslišala znan moški glas. Oči sem takoj pomislila, ampak, saj še ni konec turnirja, šele čez dva dni se zaključi, sem se spomnila in zdirjala v jedilnico.
"Živjo očka. Kako si?" sem ga vprašala. "Amy pikica, si že budna? No, če vprašaš sem vredu. Pa ti?" " Zelo dobro sem, ker si se ti vrnil" sem mu odgovorila ter ga objela. "To je pa lepo slišati," je dejal in se mi nasmehnil. "Zakaj si se prej vrnil?" sem ga spet takoj vprašala. "Ah to, ker je bila Ginger preveč utrujena. Vedel sem, da ne bova mogla zmagati, pa sem odjezdil domov." Kaj? Upam, da mami ne bo izvedela za to, ker bo drugače nadrla še njega. Očka me je pogledal in dejal: "Bi šla jezdit z mano?"
"Ja! Zdaje?" sem mu prikimala. Pokimal je, kar je pomenilo zdajle.
Hitro sva šla v hlev po konja ter odjahala preden bi naju mami zaposlila s čim drugim. Jezdila sva po včerajšnjem makedamu ter se pogovarjala. Ko sva prišla do sosedove posesti sem za ograjo na travniku zagledala frizijeca, ki sem ga včeraj pomirila.
"Vidiš tistega frizijeca tam?" sem vprašala očija. On je prikimal. "Mislim, da je nov. Ko sem včeraj tekla tu mimo sem ga videla, sosed mu je hotel natakniti uzdo, vendar se ni pustil. Tekel je k meni in jaz sem ga morala pomiriti, nato mi je sosed rekel, da nima imena," sem povedala zgodbo očku. "Res zanimivo vem, da so frizijci dragi in ponavadi dobijo ime ob rojstvu. To je res čudno," je dejal očka.
Odjahala sva naprej in mirno jezdila dokler me očka ni vprašal: "Greva galop?" Prikimala sem in začela galopirati. Šla sem zelo hitro, a oči mi je bil za petami. "Hija Advanture," sem dejala svoji kobili in pospešila, vendar me je oči vseeno prehitel. Bil je pred mano dokler ni Ginger, njegova kobila, poskočila in začela hrzati, hitro je stekla naprej in očka jo je poskušal umiriti, vendar je izgubila ravnotežje in padla sta po tleh.