Hejla!!
Evo spet nov delček! Upam da vam bo všeč!
Luv u all
Ananas:pineapple:


Dan avdicije je napočil hitro, kot bi čas sam skočil naprej, čeprav sem se trudila biti mirna, mi je v notranjosti vse vrelo. V dvorani je bilo tiho, svetloba pa je bila nekoliko zatemnjena, kot da bi že napovedovala, da se bo tukaj pisala zgodba. Ko sem stopila na oder, so se mi zdele vse oči uprte name. Občutek me je stisnil v prsih kot bi bil ves svet na teh nekaj kvadratnih metrih lesenih desk.
Obula sem svoje plesne copate, črn body se mi je prilegal kot druga koža, lasje so bili speti v nizek čop, da me ne bi nič motilo. Srce mi je močno razbijalo, a glasba se je že začela tiha, nežna, z začetkom, ki me je nežno vabil k gibanju.
Prvi gib je bil počasen, skoraj zadržan. Roke sem dvignila z neženim tresljajem prstov, kot da bi poskušala zajeti nekaj nevidnega, kar je viselo v zraku. Vsak gib je bil premišljen, natančen nisem želela samo plesati, želela sem povedati zgodbo. Moje telo je začelo dihati z glasbo, se prilagajati vsakemu tonu, vsakemu ritmu.
Kakor da bi bila nevidna nit, ki povezuje glasbo in gibanje, sem čutila, da vse to prihaja iz mene iz globin, ki jih redko kdo vidi. Obrnila sem se počasi, da sem pokazala moč in nežnost hkrati, potem pa sem z nežnim poskokom nadaljevala v hitrejši del koreografije.
Ko je glasba zašla v višjo noto, so se moji gibi sprostili, postali bolj živahni in igrivi, a še vedno polni natančnosti. Vsak obrat, vsak padec in skok sem želela izvesti s popolno milino, kot da bi plesala z nevidnim partnerjem, ki razume vse moje misli in občutke.
Občinstvo je bilo kot ujeta v trenutku, občutila sem njihovo tiho pozornost, nekaj spoštovanja in pričakovanja, kar me je še bolj spodbudilo, da dam vse od sebe.
V zadnjem delu sem se spustila na tla, s čisto zadnjo energijo iz sebe iztisnila gib, ki je bil mehak, a poln moči. Roke so mi za trenutek počivale na tleh, pogled pa se je usmeril proti nebu, kot da iščem nekaj večjega nekaj, kar presega samo mene.
Ko je glasba utihnila, sem ostala na mestu, dihala hitro in globoko, občutila toplino v prsih, ki je prihajala od navdušenja in olajšanja hkrati. Vse oči so bile še vedno uprte vame, a jaz sem se začela nasmihati.
V tistem trenutku sem vedela, da sem dala vse od sebe plesala sem ne samo z nogami, ampak s srcem.
Po mojih gibih je v dvorani nastala tišina, ki jo je prekinil le tih vdih Anje. Njihovi pogledi so bili resni, a polni spoštovanja. Čutila sem, kako se v meni meša olajšanje in napetost to je bil tisti trenutek, ko nisi več prepričan, ali si naredil dovolj, a obenem veš, da si dal vse, kar lahko.
Tudi Kai je bil ob meni in mi po avdiciji čestital in me poljubil. Moje srce je začelo hitreje utripati. Bilo je nekaj v njegovih besedah, kar mi je dalo vedeti, da sem na pravi poti. Ostali so se strinjali in slišala sem še nekaj pohval, ki so se dotaknile moje tehnike, izraza in prisotnosti.
Ko sem stopila z odra, sem zagledala starše in sestri, ki so me gledali z nasmehi, polnimi ponosa. Objela sem jih, začutila njihovo toplino in podporo to mi je pomenilo več kot karkoli drugega.
Kasneje, ko sem se umaknila v kotiček, je prišel Kai še enkrat. Nasmehnil se mi je, oči so mu žarele. “Zaslužila si si,” je rekel tiho in mi nežno stisnil roko. Tisti trenutek, ko se je njegov pogled srečal z mojim, sem začutila val sreče, ki se je razlil po celem telesu.
Po svojem nastopu sem se umaknila ob rob dvorane in začela opazovati še druge plesalce, ki so stopali na oder. Nekateri so bili samozavestni, drugi nekoliko zadržani, a vsi so dali svoj maksimum. Med njimi sem zagledala znano figuro Saro. Srce mi je zaigralo v neprijetnem ritmu. Spomnila sem se vseh tistih trenutkov, ko mi je kot devetletnici oteževala življenje, me dražila in delala težave. Njena prisotnost me je še vedno malo stisnila, a tokrat nisem bila več tista prestrašena punčka.
Sara je gledala okoli, očitno ni pričakovala, da me bo videla. Za trenutek sem opazovala njen obraz ni bil več tako surov kot nekoč, a tisti stari pogled se je le malce skrival pod površjem. V sebi sem začutila mešanico občutkov: nejevoljo, a tudi neko tiho odločnost. Tokrat sem tu, ker sem vztrajala, ker sem delala na sebi. Nič več me ne bo ustavilo.
Dokazala sem, kdo sem danes, ne pa tista majhna Tjaša iz preteklosti.