Pisalnica
*modra*6. POGLAVJE*modra*
*i*Asja*i*
Dnevi minevajo, počutim se, kot v zaporu. Hrana je ogabna in zdravilke me ne pustijo iz postelje, razen na stranišče. Nekaj časa preživim tudi v nezavesti. Včeraj sem brez zavesti tavala po morah. Zdravilke niso še nikoli (tega ne vidijo vsi zdravilci) budne nezavesti (nezavest, v katerih imaš more, govoriš, kričiš ter se premikaš) videle in so bile tako panične, da so me polile z vodo. To je v resnici zelo pogost simptom srkanja življenja. Oh, kako to vse vem? No, ena, edina, vilinka, ki ni zagnala panike, ki se je učila pri enem najboljših zdravilcev, Floria, mi je to povedala. Vedno bolj sva se začeli pogovarjati in družiti. Vilinka mi nosi snov za šolo, čeprav je Belina. Dostikrat prizna, da je skušala Belo spraviti v zdravilišče, a je niso pustili. Potem sta obupali. Bele nisem videla že dva tedna, Amir pa me je obiskal včeraj, a to ni bilo dovolj. Dolgočasim se, kot v zaporu. Saj je res. Sčasoma zdravilišče postane tvoja ječa, v katero zraven spada še bolečina, zdravljenje, more in malo druženja s sposobnimi zdravilkami.
*i*Raichel*i*
»Kdo?« še enkrat vprašam. Mama se ne gane. Vsa bleda, skoraj zelena, strmi v rjuhe. »Mama?«
»Sence. Sence so te našle,« reče. Tiho sem. Mama odpre usta, da bi nekaj rekla, a takrat nekaj udari v strop. Mema se ozre gor. »Tu so.« MI šepne. Povleče me za roko. Stečeva v kuhinjo in iz stanovanja. Tišina. Mama nadaljuje beg.
»Mama! Kam no? Nikogar ni!«
Ona ne posluša. Porine me v luknjo pri stopnicah. »Tu ostani,« mi naroči in steče stran. Otrpnem in sem tiho. Sama sem. Slišim krike in žvenkert kovine. Nekaj se dogaja. Vstanem iz skrivališča. Takrat zagledam mojo mamo.
»Ne,« dahnem. Mamo nenadoma ovije dim. »Mama! Ne!«
»Pojdi! Stran! Beži!« kriči mama, medtem, ko jo nekaj vleče stran. Hočem steči k njej, a me nenadni sunek energije odrine stran. Vrata iz bloka so odprta in odnese me ven.
»Ne!« še enkrat zakričim. Iz bloka se izvije dim. Postavim se na noge in stečem. Tečem kakor hitro morem. A Sence mi zlahka sledijo. Skrijem se v jarek in se splazim v grm. Sence se ustavijo in začnejo gledati okrog. Napenjajo oči, a me ne najdejo. Potem odidejo naprej. Oddahnem si. Zdaj ne morem nazaj.
*i*Asja*i*
Dnevi minevajo, počutim se, kot v zaporu. Hrana je ogabna in zdravilke me ne pustijo iz postelje, razen na stranišče. Nekaj časa preživim tudi v nezavesti. Včeraj sem brez zavesti tavala po morah. Zdravilke niso še nikoli (tega ne vidijo vsi zdravilci) budne nezavesti (nezavest, v katerih imaš more, govoriš, kričiš ter se premikaš) videle in so bile tako panične, da so me polile z vodo. To je v resnici zelo pogost simptom srkanja življenja. Oh, kako to vse vem? No, ena, edina, vilinka, ki ni zagnala panike, ki se je učila pri enem najboljših zdravilcev, Floria, mi je to povedala. Vedno bolj sva se začeli pogovarjati in družiti. Vilinka mi nosi snov za šolo, čeprav je Belina. Dostikrat prizna, da je skušala Belo spraviti v zdravilišče, a je niso pustili. Potem sta obupali. Bele nisem videla že dva tedna, Amir pa me je obiskal včeraj, a to ni bilo dovolj. Dolgočasim se, kot v zaporu. Saj je res. Sčasoma zdravilišče postane tvoja ječa, v katero zraven spada še bolečina, zdravljenje, more in malo druženja s sposobnimi zdravilkami.
*i*Raichel*i*
»Kdo?« še enkrat vprašam. Mama se ne gane. Vsa bleda, skoraj zelena, strmi v rjuhe. »Mama?«
»Sence. Sence so te našle,« reče. Tiho sem. Mama odpre usta, da bi nekaj rekla, a takrat nekaj udari v strop. Mema se ozre gor. »Tu so.« MI šepne. Povleče me za roko. Stečeva v kuhinjo in iz stanovanja. Tišina. Mama nadaljuje beg.
»Mama! Kam no? Nikogar ni!«
Ona ne posluša. Porine me v luknjo pri stopnicah. »Tu ostani,« mi naroči in steče stran. Otrpnem in sem tiho. Sama sem. Slišim krike in žvenkert kovine. Nekaj se dogaja. Vstanem iz skrivališča. Takrat zagledam mojo mamo.
»Ne,« dahnem. Mamo nenadoma ovije dim. »Mama! Ne!«
»Pojdi! Stran! Beži!« kriči mama, medtem, ko jo nekaj vleče stran. Hočem steči k njej, a me nenadni sunek energije odrine stran. Vrata iz bloka so odprta in odnese me ven.
»Ne!« še enkrat zakričim. Iz bloka se izvije dim. Postavim se na noge in stečem. Tečem kakor hitro morem. A Sence mi zlahka sledijo. Skrijem se v jarek in se splazim v grm. Sence se ustavijo in začnejo gledati okrog. Napenjajo oči, a me ne najdejo. Potem odidejo naprej. Oddahnem si. Zdaj ne morem nazaj.
Moj odgovor:
💗GinnyWeasley💗
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Zmedena sm
ojj
torej... js sm bla (al pa še vednu sm, nism sigurna) v enga devetarja, za info js sm v osmem. No in mi je frendica najdla njegov snap in me je addu nazaj. In mi je pisu kdu sm in sm mu pač povedala da sm ena osmarka z naše šule, no in dns mi je napisu: js MORM vedt kdu si. In sm mu poslala fotko in mi je napisu: opa lepa. :blush:. In zdj mi ful več piše. ampak on ma punco, no nevem lih, kr ji ni pustil da ga objame čeprov sta se učasih ful objemavala. no in sm mu napisala da ča sta še skp kr če sta se mi zdi narobe da mu js pišem. in ubistvu mi ni povedu če sta še skp ampak mi je reku da če ona lh piše random tipom na snapu da lh pol tut on. no in pol sva si še tko mal pisala.
pol pa je še en moj sošolc/frend k se je dns tko u šol odvijalo.
prvo uro ni blo njiker drugje placa zatu sm ga prašala če se lh zrav njega usedem in je reku da ja. no in pol sva se tko še cel dan družla. in pr fizki sva si zamenjala peresnci, pozor! on je tu hotu. in za test zgodovine naslednjo uro sva si zamenjala kemike. pol me je pa še prašu če ga bom jutr k mamo športn dan naučila mal bulš drsat. pa sm rekla da ja.
no in zdj sm ful zmedena. en ti ma punco pa mi pravi da sm lepa, drug pa je moj frend pa se zdj obnaša kukr da je moj fnt. plis povejte mi kaj nej nrdim, k nimam pojma.
torej... js sm bla (al pa še vednu sm, nism sigurna) v enga devetarja, za info js sm v osmem. No in mi je frendica najdla njegov snap in me je addu nazaj. In mi je pisu kdu sm in sm mu pač povedala da sm ena osmarka z naše šule, no in dns mi je napisu: js MORM vedt kdu si. In sm mu poslala fotko in mi je napisu: opa lepa. :blush:. In zdj mi ful več piše. ampak on ma punco, no nevem lih, kr ji ni pustil da ga objame čeprov sta se učasih ful objemavala. no in sm mu napisala da ča sta še skp kr če sta se mi zdi narobe da mu js pišem. in ubistvu mi ni povedu če sta še skp ampak mi je reku da če ona lh piše random tipom na snapu da lh pol tut on. no in pol sva si še tko mal pisala.
pol pa je še en moj sošolc/frend k se je dns tko u šol odvijalo.
prvo uro ni blo njiker drugje placa zatu sm ga prašala če se lh zrav njega usedem in je reku da ja. no in pol sva se tko še cel dan družla. in pr fizki sva si zamenjala peresnci, pozor! on je tu hotu. in za test zgodovine naslednjo uro sva si zamenjala kemike. pol me je pa še prašu če ga bom jutr k mamo športn dan naučila mal bulš drsat. pa sm rekla da ja.
no in zdj sm ful zmedena. en ti ma punco pa mi pravi da sm lepa, drug pa je moj frend pa se zdj obnaša kukr da je moj fnt. plis povejte mi kaj nej nrdim, k nimam pojma.
