Ko je to rekel sem razmišljala, o kakšnem novem triku. Morda pirueta. Ali lastovka. Ali pa oboje skupaj! A te misli so me uspavale in hitro sem zaspala.
…
Zbudila sem se že ob zori. Zaradi goste megle jezera čez okno nisem videla. Videla pa sem kot kosmiči debele snežinke. Pograbila sem telefon in ugotovila, da se bo čez dve uri zbistrilo. Laura dela tudi med vikendi, zato sem takrat odgovorna bolj kot ne jaz saj ima oči veliko dela za službo. Vsem sem pripravila jajčka, razen sebi (vegetarijanka sem, namreč). Nato smo se šli ven sankat. Gašper je naredil skakalnico za sanke a sem čeznjo padla in se udarila v komolec. Nato sem samo gledala kako Gašper in Maks padata čez skakalnico in se režita kot neumna ter Blažu in Anji pomagala narediti snežaka, ki sta ga poimenovala Didi. Z njim sta se igrala. Celo s sankami sta ga peljala naokoli. Parkrat mu je odpadla glava a smo jo z dodatnim snegom utrdili. Ko je bi čas za kosilo sta ga komaj pustila zunaj. Zato sem na hitro napravila zelo nenatančno kepo in jima rekla, da je to žoga, s katero se bo Didi igral. Bila sta zadovoljna. Oči ni utegnil priti na kosilo zato sem mu ga prinesla kar v pisarno. Včasih se mi zdi, da ima oči preveč dela za nas. Kljub temu smo v miru pojedli kosilo. Gašper je po pograbil svoje drsalke, hokejsko palico, čelado in pak ter odhitel na jezero, kjer se je njegova lanska hokejska ekipa že zbirala. Maks je šel z njim. Nato smo se odpravili še jaz in dvojčka. Našo sneženo skulpturo smo posadili na sani in odhiteli do našega domačega drsališča. A ko sem si hotela obuti drsalke sem ugotovila, da so mi vsaj za eno številko premajhne. Vedela sem da se v najstništvu rast celega telesa pospeši. A da so mi stopala v enem letu tako zrastla? Je to mogoče? Gašperja sem zadolžila, da poskrbi za otroke. Stekla sem domov. Začela sem iskati po o omari v kleti, kjer smo hranili drsalke.