Gimnazijka detektivka, 9. del
4
2. DECEMBER (PROTI VEČERU)
"Eleanor, nam znaš povedati razliko med linearno in navadno funkcijo?" vpraša profesorica Jones, mentorica matematičnega krožka. "Kot veste, to velikim učencev dela težave."
Vstanem in se odkašljam, nato pa samozavestno odgovorim.
"Odlično, navdušena sem!" me pohvali Jonesova in ustnice oblikuje v širok nasmeh. Zatem pokliče mojo sošolko Sarah pred tablo, jaz pa nazaj sedem za klop.
Kljub temu da me to, kar imamo na matematičnem krožku, zelo zanima, so mi med uro po glavi švigale misli, ki so najmanj povezane z matematiko. Kar naprej sem namreč razmišljala o tem, kako naj najdem morilca.
Biti detektiv ni lahko, veste. Sploh če se tega lotevaš prvič in če nisi detektiv po poklicu. Sama sploh ne vem, kje naj začnem, kako se naj znajdem v vseh teh podatkih.
A tekom časa sem končno našla rešitev - vrniti se moram v prvi letnik gimnazije, čas, ko je bila Vicky umorjena.
Kaj se je tokrat zgodilo? Pravzaprav nič kaj takega, kakor se trenutno zdaj. V redu, odšli smo iz osnovne šole, kar je *i*nekaj*i*, ampak v mislih sem imela kaj nenavadnega, sumljivega. Prihod na gimnazijo se mi osebno ne zdi sumljiv.
Se je Vicky kaj drugače vedla kot običajno? Nisem bila sicer maksimalno pozorna na njeno vedenje, ampak mislim, da je bilo vse kot ponavadi. Razen če je Vicky nekaj skrivala v sebi in je to znala zelo dobro zadržati zase. Ne, ne Vicky. Vse mi je zaupala. Res ni bila oseba, ki bi imela skrivnosti. Zato je odgovor ne.
Kaj pa naj zdaj? Kakor se spomnim, se pred umorom ni zgodilo nič, kar bi bilo vredno omembe. Prekleto. Brez idej sem. Res ne vem.
No, kaj bi detektiv naredil na mojem mestu? Aha, zdaj mi je jasno! Poklical bi osebo, ki je žrtev našla. In njeno ime mi je že znano - Hannah Hudson.
"Eleanor, nam znaš povedati razliko med linearno in navadno funkcijo?" vpraša profesorica Jones, mentorica matematičnega krožka. "Kot veste, to velikim učencev dela težave."
Vstanem in se odkašljam, nato pa samozavestno odgovorim.
"Odlično, navdušena sem!" me pohvali Jonesova in ustnice oblikuje v širok nasmeh. Zatem pokliče mojo sošolko Sarah pred tablo, jaz pa nazaj sedem za klop.
Kljub temu da me to, kar imamo na matematičnem krožku, zelo zanima, so mi med uro po glavi švigale misli, ki so najmanj povezane z matematiko. Kar naprej sem namreč razmišljala o tem, kako naj najdem morilca.
Biti detektiv ni lahko, veste. Sploh če se tega lotevaš prvič in če nisi detektiv po poklicu. Sama sploh ne vem, kje naj začnem, kako se naj znajdem v vseh teh podatkih.
A tekom časa sem končno našla rešitev - vrniti se moram v prvi letnik gimnazije, čas, ko je bila Vicky umorjena.
Kaj se je tokrat zgodilo? Pravzaprav nič kaj takega, kakor se trenutno zdaj. V redu, odšli smo iz osnovne šole, kar je *i*nekaj*i*, ampak v mislih sem imela kaj nenavadnega, sumljivega. Prihod na gimnazijo se mi osebno ne zdi sumljiv.
Se je Vicky kaj drugače vedla kot običajno? Nisem bila sicer maksimalno pozorna na njeno vedenje, ampak mislim, da je bilo vse kot ponavadi. Razen če je Vicky nekaj skrivala v sebi in je to znala zelo dobro zadržati zase. Ne, ne Vicky. Vse mi je zaupala. Res ni bila oseba, ki bi imela skrivnosti. Zato je odgovor ne.
Kaj pa naj zdaj? Kakor se spomnim, se pred umorom ni zgodilo nič, kar bi bilo vredno omembe. Prekleto. Brez idej sem. Res ne vem.
No, kaj bi detektiv naredil na mojem mestu? Aha, zdaj mi je jasno! Poklical bi osebo, ki je žrtev našla. In njeno ime mi je že znano - Hannah Hudson.
Moj odgovor:
stella
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
kako začet pogovor?
am ja torej to je bl za punce.
Jst mam zadnje case res slab odnos z mamo. Bl redko se pogovarjava pa skoz se mi zdi da je jezna name. In ja jst bi se odstranla dlake na nogah ker so se zelo potemnile. Sram me je bit med športom v kratkih hlačah. In res nevem kk naj začnem. Poleti sm nardila ful veliko napako k jo še zdej obzalujem. Vprašala me je če bi se brila pod pazduho in ker je bil tam moj mlajsi bratec sm ji rekla da ne rabim. Ampak potem sem se za na tabor pobrila sama ker ji nism upala rečt. Do zdej sm se sama pobrila že velikrat. Nevem a bi jo mogla vprašat al pa ji povedat? Sam nog pa si pa nočem sama ker jih nebi brila. In ja prosim ce lohk kksne nasvete aja btw sm 14 stara in ja. Res nevem kk naj pridem do nje in jo vprašam. Ful bom hvalezna za vse odgovore<3
Jst mam zadnje case res slab odnos z mamo. Bl redko se pogovarjava pa skoz se mi zdi da je jezna name. In ja jst bi se odstranla dlake na nogah ker so se zelo potemnile. Sram me je bit med športom v kratkih hlačah. In res nevem kk naj začnem. Poleti sm nardila ful veliko napako k jo še zdej obzalujem. Vprašala me je če bi se brila pod pazduho in ker je bil tam moj mlajsi bratec sm ji rekla da ne rabim. Ampak potem sem se za na tabor pobrila sama ker ji nism upala rečt. Do zdej sm se sama pobrila že velikrat. Nevem a bi jo mogla vprašat al pa ji povedat? Sam nog pa si pa nočem sama ker jih nebi brila. In ja prosim ce lohk kksne nasvete aja btw sm 14 stara in ja. Res nevem kk naj pridem do nje in jo vprašam. Ful bom hvalezna za vse odgovore<3
Vprašanje
Kako bi ocenil/a letošnje teme za Ti&jaz?
So zelo zanimive in aktualne.
(115)
Nekatere so mi všeč, ne pa vse.
(142)
Ne preberem Ti&jaz.
(46)






Pisalnica