Nekoč , nekje med gorskimi polji in gozdovi , je bila majhna vsaica . Ta vasica je bila polna mladih pastirčkov , ki so vsak dan šli pasti ovce na planino . Ure so hodili v klance in gore , ter komajda našli ustrezno mesto za pašo ovc . Malo višje od te vasi , no , še višje od teh pašnikov kjer so pastirčki pasli ovce , naj bi prevladovala legenda o starki po imenu Teta Fehta . Bila je davno izgubljena sestra od tete Pehte . A Vaščančki in pastirčki to niso vedeli . Govorilo se je , naj bi tamle gori na skalnati jami živela čarovnica Fehta , hujša od Pehte . Fehta naj bi nabirala veliko več gorskih rožic in zelišč , kot jih je Pehta kdajkoli . Iz njih naj bi delala čarobne napoje in z njimi pričarala bolezni nad to vas nekega dne . Pastirji so se izogibali tega predela pašnika , saj naj bi bil znan kot Pašnik smrti . Pastirji so si izmislili pesmico , s katero naj bi opozorili in poudarili , kako huda je Fehta . Pesmica gre tako : " Fehta te vidi , Fehta te ujame , Fehta te v njen lonec užame . Če Fehta te najde , se skupaj z Pehto lepo znajde in beži, beži ! Tukaj po Fehti nekaj smrdi . .... ; Ja . Ljudje niso poznali njene prave osebnosti , saj je bila bolj zadržana in modrejša oseba , v tistih časih so jo imeli za čarovnico . Nekega večera , ko je mamica pela uspavanko njeni hčerki Manci , je deklico skrivoma prevzelo nestrpnost . Tolikokrat je ze slišala , kako grdo vaski pastirji govorijo o njej . To noč se je pretvarjala , da spi še nadaljnih 5 minut in sele potem zlezla iz postelje v kuhinjo po nekaj hrane in se izmuznila skozi okno . Deklici je ze od nekdaj nekaj govorilo , da to kar pastirčki govorijo , ni res . Zato se je to noč odpravila razkriti to skrivnost o Fehti . Neslišno je skočila skozi okno in stekla po strmini skak ter bi skoraj padla . Ujela se je na svoje roke in nadaljevala potep . Po poti ji je v glavi mrgolelo le dvoje : Mama bo jezna in zaskrbljena , če me zjutraj ne bo našla v postelji .
Kako bom našla gorski strah , torej Fehto , med vsemi temi polji ?! ; Pohitela je po skalah in se hitro izmuznila med visoko travo z da je nebi kakšen pozen vaščan še videl . Ko je prisla do gozda , je v ugotovila , da se je izgubila , saj nikoli ni bila v temu gozdu . Iskala je pot nazaj , a je ni in ni našla . Solze so ji že zacele polzeti po licih a tedaj je v travi zagledala Spominčico in se sklonila h rastlinici . Rekla je :" Oh spominčica , prelepih plavih cvetkov rožica, povej mi , kje je Fehtina skala ? Rada bi raziskala , če je res taksna , kakršno jo opisujejo pastirčki " . Nekje iz gozda je zaslišala glas , ki je bil prijeten in čeprav malo star . Manca je vprasala : " Kdo si ? Si ti Gorski strah ? Si ti Fehta ?" . Deklici ni nihče odgovoril , zato je mislila , da si spet nekaj izmušljuje njeni um . Tedaj pa je zagledala sovo , ki je v bližini čepela na veji in jo modro gledala. Deklic je dejala :" Sova , ali bi me lahko ti prosim vodila do Fehtine skale? Nič žalega ji ne želim " je dejala deklica nedolžno in nežno .

NADALJEVANJE V DRUGEMU DELU :heart: