Hej,
tukaj je nov del. Upam, da vam bo všeč.

Tedni so minevali in jesen se je že prevešala v zimo. Harry je v sobi, ki si jo je delil z Ronom spal na postelji. Bila je sobota. Nič dela in službe. Ta mu je zadnje čase delala podočnjake. Nenadoma je potrkalo na okno. Bila je sova. Odprl je okno in vzel pismo. Prepoznal je Loonino pisavo. Bila je zelo zavita in čisto drobna. Odprl je pismo in si bral.
»Hej Harry,
Kako si? Mi smo super. Hotela sem ti samo sporočiti, da gremo v torek v Meryascoveeno. To je naš prvi popoldanski izhod. Če lahko pridi po službi. Vsi te pogrešajo.
Upam, da se vidimo,
Loona«
Takoj je pomislil na Ginny. Že si je zamišljal njo v njegovem objemu. Takrat se je zbudil tudi Ron. Ko mu je povedal, za pismo, se je nekam bebasto nasmehnil in zamrmral nekaj o dobri priložnosti. Harry ga ni prav dobro slišal, in se tudi ni preveč oziral na to. Z mislimi je bil daleč od postelje. Ni mogel čakati ponedeljka.
Vikend je hitro minil in Harry je na ponedeljkovo juto sedel v svoji pisarni s kupom papirjem pred sabo. Ni se mogel koncentrirati na delo. Ron in Hermiona bosta tudi šla v Meryascoveeno, a upal je, da bo vseeno imel nekaj trenutkov z Ginny na samem. Ron je bil že cel vikend nekam čuden. Ni vedel kaj se dogaja, a v mislih je imel samo eno reč. Čas je v pričakovanju počasi mineval in ko je ura zazvonila konec dela, se je pognal iz stola. Ron in Hermiona sta ga že čakala pred ministrstvom od koder so se udejanjili v malo vasico. »Harry saj nama ne zameriš nekaj trenutkov na samem« je rekel Ron. Harry je videl, da je Hermiona tako presenečena kot on. Skrati, pa je bil vesel, da bo lahko nekaj časa z Ginny sam. Ko sta druga dva odšla se je razgledal. Ni videl nobenega študenta. Najbrž še niso prišli. Zato je šel čakat na rob gozda zraven poti, ki je vodila od Bradavičarke. Kmalu so se prikazale prve skupine učencev. V njih ni našel Ginny. Ko so že vsi učenci odšli je videl Loono in Nevilla, ki sta skupaj hodila proti Merjaščevi glavi. Ginny pa nikjer. Čez nekaj časa je le zagledal znano postavo z rdečimi lasmi. Ko ga je videla se je pognala proti njemu in mu skočila v objem. »Harry, kaj pa ti tukaj« mu je rekla še vedni zvita v njegov objem. »Loona mi je pisala, da imate danes popoldanski izhod pa sem se odočil, da te presenetim. Poljubila ga je in skupaj sta šla proti merjaščevi glavi. »Potter, kaj pa ti tukaj?« je rekla McHudurra, ko ga je srečala. »Prišel sem pogledat, kako izgleda šola brez nas treh« je smeje odgovoril. »No potem, pa ti moram povedati, da najbrž še leta nebo takega magneta za težave n šoli« mu je namuznjeno odgovorila »kje pa sta Grangerjeva in Weasley?« je vprašala. »Tukaj nekje ko smo prišli sta nekam šla«. A Harry v tem trenutku ni potreboval ne Rona ne Hermione, saj je imel Ginny. Vsedla sta se na klopco bolj na robu vasice in se začela pogovarjati. Takrat pa sta zagledala Rona, ki je imel na obrazu izraz, kot da je ravnokar rešil svet in Hermiono, ki se je smejala, tako, da bi z ličnicami lahko dosegla oblake.