“Ne bi smelo biti težko,” je odgovoril na moje vprašanje brez, da bi trenil. No, ja ... Glede na to, da se tako obnaša... Bom pa tudi jaz igrala svojo igro.
“No, potem pa me pelji na snemanje,” sem ga spodbudila. “Čeprav sem bila zmenjena z Maxom, veš.”
Zadetek v polno. Opazila sem, kako so se njegove oči ljubosumno zabliskale. Očitno bom morala Maxovo prijateljstvo izkoriščati še naprej. Oprosti, Max, sem pomislila, nato pa pogledala proti Ianu, ki se je postavil na noge.
“Z mano greš,” je rekel.
“No, prav, samo Maxa ...”
“Athenais,” me je opozoril s pogledom. “Nikogar ne boš obveščala. Zdaj te peljem na snemanje in ... Ko končaš, greva na večerjo. Prav.”
Prav. To bom izkoristila.
“Pod enim pogojem,” sem se odločila postaviti ultimat. Vraga, potreboval je ultimat, saj drugače me sploh ne bo upošteval. “Lahko me pelješ na večerjo pod pogojem, da se začneš bolj truditi, da pozabim Maxa ...”
“K vragu!” je zaklel.
Pograbil me je okoli pasu in privil k sebi. Začutila sem njegove ustnice na svojih, njegov jezik je grobo razprl moja usta in najina jezika sta se divje prepletla. Zadovoljno sem se ga oklenila okoli ramen in mu prepustila vodstvo.
Začutila sem, kako me je potisnil do zida in z dlanmi se sprehodil preko mojih dojk. Zastokala sem v njegova usta in pustila, da raziskuje še naprej.
“Dovolj,” se je nenadoma odmaknil. Nekoliko razočarano sem zastokala in se ga tesneje oklenila. Pritisnil je poljub na moje čelo. “Zamudila boš snemanje.”
“To sedaj ni pomembno,” sem šepnila. “Želim biti s teboj.”
“Zvečer, Athenais,” je odvrnil in se z ustnicami dotaknil mojega lica. “Obljubim, da se boš dobila več zvečer.”
Verjela sem mu.

IAN

Nadloga, sem pomislil. Bila je prava nadloga.
Athenais sem opazoval, kako je odšla v grad, jaz pa sem se odločil, da grem na zajtrk, saj sem bil lačen. Poleg tega pa sem moral poklicati Jamesa. Nadloga je postajala obsedena z mano in ne smem dovoliti, da gre vse skupaj predaleč.
“Ian,” se je nemudoma javil. Sedel sem v bližnjem bistroju, kjer so stregli zajtrk in si naročil hrano. Ravno so mi postregli s kavo, ko sem se odločil, da ga pokličem. Nisem zmogel več igrati z Athenais. Bila je prevelik zalogaj zame.
“Se zavedaš, da je Athenais lahko obrniti?” sem siknil v telefon. “Naporna postaja. Uspel sem jo odmakniti od Ironsa, ampak punca zahteva preveč od mene.”
“Čakaj, Ian ... Se spomniš, da sva se pogovarjala o tem, da jo moram zaščititi?” je vprašl. Zavil sem z očmi.
“Ne želim biti z njo, me razumeš? Od nje rabim samo denar,” sem zarenčal. “Moram igrati zaljubljenost, moram jo poljubljati in ženska razmišlja, kako bi jo spravil v posteljo. James, resno. Tega ne morem narediti.”
“Ian, bodi razumen. Propadel boš, če ne boš vrnil dolga,” se je oglasil po napetem trenutku. “Athenais pa potrebuje zaščito. Torej ...”
“Ne bom uničil dekleta samo zato, da dobim denar,” sem ga ostro prekinil. “Ne morem. Ne ljubim je.”
“O bog, Ian,” je zastokal. “Zdaj pa se je oglasila slaba vest, kajne? Zbudi se, prekleto! Če je ne boš zapeljal, bo šla k nasprotniku. Si tega želiš?”
Znorel sem ob misli, da bi se vlačila po Ironsu.
“Ne,” sem končno odvrnil.
“Potem pa se spravi k sebi in stisni zobe,” mi je zabičal. “Athenais mi je pomembna. Sploh pa ... Ima denar. Lepa je. Popolna bi bila zate, Ian, in nikar ne zanikaj. Boljšega dekleta ne bi nikoli dobil, dokler imaš takšen minus na računu.”
Zaškrtal je z zobmi. Imel je prav.
“Prav. Poskusil jo bom očarati in ji prisegati večno ljubezen, dokler ne odpre denarnico,” sem jezno zagodrnjal.
Ubil se bom. Resno.

___________________________________________________________________________________________________
mnenja?