Hellow <3
Ja tuki je nov del moje zgodbe. Uživajte :))

~Alexander
Max, me je objel. Če me ima on rad, me bodo gotovo imeli tudi vsi ostali v novi šoli. No, ne prav vsi ampak velika večina, ampak zato, se moram lepo obleči. Mami in Maxa primem za roke, in ju privlečem v svojo sobo. Začudeno, me gledata, jaz pa sem hitro in malce raztreseno brskal po svoji, sobi. In nato vselej našel, svoja dva najljubša modra puloverja. Eden od niju je bil svetlo moder z kapuco, drugi pa temno moder z napisom Les Aires, Paris. Vprašal sem, zelo veselo a malce tudi živčno:"Katerega od niju naj oblečem?"

~Eliza (mama)
Alexander se je končno pomiril. Njegova negativna čustva so se vedno po Maxovem objemu spremenila na pozitivna. Le žalostno je da,ax ne mara objemati Alexandra. Ko je Alexander šel prvič v osnovno šolo, se je na smert bal. Kot, da he čutil, da bo trpel. Nikakor ni hotel v šolo. Skrival se je v omari, in vsi smo ga iskali. Max ga je našel, Alexander mu je takoj planil v objem, Max pa je kot danes v kopalnici, tudi takrat nepremično stal. Komaj ko je videl, da prihajam ga, je zares objel. Alexandru je odleglo, zato je vesel šel v prvi razred, a se je ves žalosten vrnil domov. Ko sem, Maxa vprašala zakaj vedno stoji kot kip, ko ga Alexander objame, je ignoriral vprašanje.
Upam, da se ne bo ponovila zgodba iz prvega razreda, in bo Alexander prišel iz nove šole ves nasmejan.
Ko sem se zbrala in nehala obujati spomine, sem pogledala ta dva Alexandrova puloverja. Veliko bolj mu pristaja svetlo modri zato, sem z prstom pokazala nanj.

~Max
Resno?! Za to neumnost, ta idiot trati moj čas?? Ker se ne zna sam odločiti kateri pulover bo oblekel? Spomnim se ko je Alexander šel prvič v prvi razred. Celo štalo je zakuhal. Skrival se je v omari, in se tam jokal, ker ga je bilo strah. Seveda, sem ga jaz našel, in ta mala jokica je takoj skočila name, da bi me objela. Nisem ga, hotel objeti. Mene nihče ni objel na prvi dan prvega razreda, zakaj bi jaz njega? Nato, pa je prišla mami. Tisti njen pogled, je namenila meni in nemudoma sem ga objel, čeprav ga sovražim. In bilo je zaman vseeno je pricmizdil domov, kot ponavadi.
Sovražim se spominjati tega, kako moj bratec vedno dobi pozornost, ki je jaz nikoli od njegovega rojstva nisem dobil, pa če sem jo še tako rabil.
Vidim da mami kaže s prstom na svetlo modri pulover z kapuco, zato nanj pokažem še jaz.

~Alexander
Ko sta mi mami in Max pomagala z odločitvijo, kateri pulover naj oblečem sem oblekel svetlo modrega, in nase navlekel še črne kavbojke, ki so mi malce prevelike, zato se si nadel še pas, da hlač niti slučajno ne bi izgubil. Pogledal sem se v ogledalo na, hodniku. Izgledal sem cool, le da sem še vedno imel obraz od zobne paste, umil sem si ga. In zgledal sem kot pravi frajer, popularen tip, ki ga bodo imeli vsi ampak res vsi radi.