1. POGLAVJE – Ni vse tako, kot se zdi
Kot vsako torkovo uro je bilo v učilnici grozno bedno. Plesali smo karseda vedno isto. Sarah je bila to uro neizmerno tečna. V garderobi je kričala za svojimi žabami, ki jih ji je dedek podaril za prvo uro baleta. Obtoževala je Elyso in mene, da sva jih ukradli, ker sva bili ljubosumni. Seveda ji nobena ni oporekala s kakšno gršo besedo, ker smo vsa dekleta na nižji stopnji vedela, da se bo Sarah gotovo še bolj razjezila, zato sva samo odgovorili na kratko »nisva bili medve.« Na koncu se je znašlo, da jih je očitno pozabila v omarici in, ko je čistilka Janet ob vikendih čistila, jih je založila v škatli z najdenimi stvarmi. Seveda sva z Elyso vedeli, da se nama ne bo opravičila zaradi obtoževanja, pa tudi rekli ji nisva, »zakaj se nisi opravičila?«, ker bi potem do konca semestra gojila zamere do naju. Vrnimo se k današnji uri baleta. Kot Sarah tudi madame Amelie ni bila olimpijskega razpoloženja. Ves čas je popravljala Arianino perfektno držo, ko je pogledala Elysino postavitev je izpljunila vodo, hkrati zamižala in kolcnila. Rekla je »Elysa, kakšno postavitev pa imaš ti danes, si pozabila na roke in konice prstov, morajo biti ravne, ne pa povešene kot banane!« Elysa se je kislo nasmehnila, saj je zadrževala jezo. Ampak hvala bogu je bila ta naporna ura že mimo. Ampak v mojem življenju ni samo balet, v katerem se vse zaplete.
Ne hodim v šolo, ampak se šolam doma. Uči me gospodična La Breve.


hojla! to je bil prvi del moje nve zgodbice Iz oči baleta.
lepe počitnice!
Lp Cupcake