Hej vsi,
tale zgodba je bila u bistvu že enkrat objavljena tuki, sicer je imela drugačen naslov in malo je bla drugačna. No ubistvu sm se zdej odločla, da bom nadaljevala z njo ampak je pomojem niste prebral al pa se je ne spomnete. whatever, tuki je prvi del. Probala bom objavt vsaj en del na tedn al pa neki tazga. pa še to, pliiiiis napište, če si želite drugi del, al pa kakršn koli drug komentar kr mi vedno ful pomenjo
No, fajn se mejte
#marelca710

1.poglavje: Preveč skrivnosti

Zadihana sem, v kosteh me žge. Počutim se kot, da mi bo vsak trenutek razgnalo pljuča. A ne smem se ustaviti. To je vse kar vem. Edini cilj, ki ga imam pred očmi: teči, zbežati, preživeti. Za trenutek si drznem pogledati čez ramo. Vzame mi dih. Nevarnost je še bližje, kot prej. V tem trenutku začutim, da nimam več trdnih tal pod nogami. Presneto! Spotaknila sem se čez kamen. Samo še tega se mi je manjkalo.
Pristanem na tleh in na čelu začutim curek tople krvi. Tako, to je konec mojega življenja. Tu se vse konča. Moje poti je konec. Spodletelo mi je.
V obupanem poskusu reševanja svoje kože zakričim: "Prosim, prosim prizanesi mi. Nočem še umreti! Zakaj jaz? Nisva bili na isti strani? "
Postava z črno kapuco je prišla do mene. Sploh ni poslušala mojih obupanih krikov. V zadnjem obupanem poizkusu sem zakričala: "Kako si lahko?" Nato se mi je zatemnilo pred očmi...

Verjetno vas zanima, kako sem pristala tako nizko. Najbolje je začeti kar na začetku, tako da...

Ime mi je Rose. Imena nisem dobila po slavnem liku iz filma Titanik, temvč po moji prababici. Bila je ena boljših svetovnih raziskovalk. Razreševala je mnoge misterije. Imela je polno bizarnih in manj bizarnih teorij o posmrtnem življenju, mitoloških bitjih in nazadnje njena teorija o noči čarovnic. Bila je najbolj znana izmed vseh teorij. Pa ne zato, ker bi bila pravilna ali bi spremenila pogled na svet, temveč zato, ker je na noč čarovnic - ravno, ko bi morala imeti tiskovno konferenco pred mnogoštevilnimi novinarji - izginila.
Tako so mi povedali sorodniki, to pa je tudi vse, kar imam o njej. Ničesar drugega mi nočejo povedati . Vse je zavito v tančico skrivnosti. Poleg vsega, mi vsi govorijo, kako zelo sem ji podobna. Nekateri celo menijo, da je prababica vstala od mrtvih in, da sem jaz le njena sodobna različica, a jaz vem, da nisem ona. Sem druga oseba.
A med mano in njo (čeprav je še nisem srečala) čutim neko nevidno nit, ki naju povezuje. Nit, ki povezuje stoletno izginulo babico in povprečno trinajstletnico.
In odločena sem, da bom prišla tej skrivnosti do dna! Zdaj vidite, da sem ji tako zelo podobna? V vsako stvar na tem majhnem svetu moram vtakniti svoj radovedni nos. In ne bi mogla najti boljšega datuma, za začetek mojega raziskovanja, saj manjka le še 13 dni do noči čarovnic in obenem petnajste obletnice njenega izginotja.
Prva točka, na mojem seznamu sledi, ki jih je za sabo pustila moja misteriozna prednica je pogovor z njenim možem, Lucom.
Res je malo manjkalo, da bi se mi utrgalo od neznosnega pričakovanja, zato sem se ne napotila do mojega pradedka.
Pozvonila sem, in odprl mi je zmeraj dobrodušen, a nekoliko zadržan starček. Malo mi je bilo pa žal, da bom morala njegovo dobro voljo izigrati in ga prevarati, da bi prišla do nujno potrebnih informacij...

SE NADALJUJE...