Že pišem!

. Ni minilo nekaj sekund, ko je ena izmed punc vsa zadihana pritekla do mene in rekla: »Super si! Še nikoli se ni nobena izmed punc uprla Nastji! Drugače pa sem za da damo Sofiji priložnost. Bom vprašala še druge punce če so za! Dobimo se v garderobi po telovadbi! Aja, ti pa reči Sofiji!« Nenadoma je to dekle steklo stran. Jaz pa sem se obrnila da bi ugotovila katera punca mi je to pravkar povedala. Vendar se mi ni zdelo da bi katera izmed punc tekla stran od mene. » Tako pač je!« sem si rekla in vstala saj so me noge že pošteno bolele. V tistem pa je do mene pridrsala Sofija in prinesla loparja ter žogico (ali kako se že temu reče). Podala mi je lopar in rekla: »Da bova pravično igrali se moraš ti usesti na tla! Da boš videla kako je igrati z mano.« Pokimala sem ji in se nesigurno usedla na tla. Sploh nisem vedela igrat v sede. Nekaj časa sva si tiho podajali žogico nakar je rekla: »Kaj ti je prej povedala Maša?« »O, saj res! Čakaj, to mi je rekla Maša? Aha, no da preideva k bistvu ona mi je rekla da ko bo ure konec da naj počakava v garderobi, da se moramo nekaj pogovorit.« Sem rekla nesigurno. »Aha! Maša. Dobro važno da nista bili Pavlina in Karolina. Ker onedve sta res tečni in še skoz se družita s tisto NASTJO! Ta je pa res tečna…«

Se beremo!