Pišem:

Že sem prijela za kljuko, ko pa je nekdo vstal (to sem sklepala po tem saj so tla zaškripala). Vstala je Špela in rekla: »Se oproščam za to zmedo vendar onidve nista krivi za to!« Učiteljica je dvignila obrvi in rekla: »Kdo pa je kriv če ne onidve?« Špela je začela mencati vendar je kljub temu spregovorila: »Torej jaz, Sofija, Zala in Nastja…« Nastja se je spačila in jo jezno pogledala. Zgledala je kot morilka ki je napadla ubogega malega zajčka« Špela je na hitro ošinila Nastjo in po tiho pogoltnila slino (vendar sem jo kljub temu slišala). Špela je naglo nadaljevala: Torej z sošolkami smo se igrale resnico in izziv no in Sofija in Zala sta dobili izziv od Nastje…« Nastja je že odprla usta, vendar jo je učiteljica prekinila: »Tiho! No Špela nadaljuj!« Špela je ubogljivo prikimala in nadaljevala: » Zala in Sofija sta torej dobili izziv od Nastje da morata dirkati po hodniku in namenoma zbiti ravnateljico. Vendar je na srečo nista zbili.« Nato se je Špela usedla in mi pomežiknila. Maša, jaz, Sofija in ostale punce in DOPZPju pa smo jo opazovale z izbuljenimi očmi. Moram omeniti da sem pozabila še na Nastjo, ki jo je gledala z tako izbuljenimi očmi da sem mislila da ji bodo oči padle iz jamic. Učiteljica je pretrgala nekaj časa trajajočo tišino in rekla: »Če pa je tako…« Videla sem kako zavzeto je razmišljala kaj naj reče vendar je na koncu le nekaj pribila: »Če pa je tako pa vam je oproščeno!« Oddahnila sem si in že sem začela razmišljati kam se naj usedem, vendar učiteljica še ni zaključila govora saj je hitro dodala: »Vendar, da se to ne ponovi nikoli in to res nikoli več!« Prikimala sem in tudi Sofija je storila enako. Špela prav tako. samo Nastja se je vzvišeno spačila in skomignila. In tako je bil zaključen pogovor. Priborila sem si sedež pred Lukasom in se mu plaho nasmehnila. Ta mi ga je vrnil in to precej presenečeno. Zagotovo si misli da sem trapasta! Nervozno sem zavzdihnila in se obrnila proti tabli. Ugotovila sem da pred mano sedi Špela! zato sem se odločila da se ji bom zahvalila kar zdaj. Vendar mi žal ni uspelo izvesti mojega načrta zato sem se odločila da izvedem ta plan po pouku in res po predzadnji uri sem se Špeli zahvalila ona pa je samo zamaknila z roko in rekla: »Ni problema! Mimo grede to sem naredila samo zaradi tega ker si moja prijateljica!« Že je hotela odit pa sem jo potegnila k sebi in jo vprašala: »Zakaj pa si omenila Nastjo? Saj ona ni bila za to nič kriva.« Špela me je začudeno pogledala in rekla: »No, če ne veš je ona za to praktično kriva. Ampak ti žal ne smem povedat. Oprosti res ne morem!« Nato je odšla. Za njo sem gledala precej začudeno in po glavi je kar brnelo misli. Vendar je moje misli pretrgal fant, ki se je zaletel vame.