Moj novi del je že tu hvala vsem ki boste stisnili <3 in komentirali!
Seveda pa upam da vam bo všeč!
Šla sem v sobo kjer sem hotela pakirati stvari za selitev.
Vendar je bla v moji sobi že mami z resnim pogledom, ki je pomenil samo eno in sicer pogovor. Iskreno ne maram preveč pogovorov. Predvsem pa ne z mami, ker so po navadi njeni pogovori dolgi in mučni. Skremžila sem se in usedla na mojo posteljo in čakala. Nekaj časa sva bili tiho, potem pa je mami začela: »Veš, tega ti z očijem nisva hotela povedati zaradi tega, ker nisva vedela kako naj ti to poveva.« »Mami zdaj vem vse, da veš. Vem da imata obadva z očijem novega fanta in čeprav tega ne razumem najbolje še vseeno sprejemam in sicer kar se da,« sem rekla kar se da iskreno, da bi mami pomirila. In res sem jo. Stisnila me je k sebi in me nekaj časa objemala nato pa hitro vstala in rekla: »Zdaj pa je čas za pakiranje Zala! Vstala sem in se nasmehnila. Mami je odprla vrata in vstopila je babica. »No da bosta hitrejše sem tukaj jaz« je vzkliknila babica in nama začela prinašati škatle, da sva lahko stvari odložili vanje. Ko smo končale smo bile že pošteno izmučene. Zato se je babica domislila, da malo izkoristi hčerkinega moža in ga prosi če mami in njej skuha kavo, meni pa kakav. Oče ni bil ravno navdušen nad tem, vendar se je vseeno pretegnil in skuhal tri kave (še zase eno) in kakav zame. Moram povedat da je bil kakav res dober. Ali pa sem bila samo jaz tako žejna.
Upam da vam je bilo všeč!
Nov del izide jutri
Seveda pa upam da vam bo všeč!
Šla sem v sobo kjer sem hotela pakirati stvari za selitev.
Vendar je bla v moji sobi že mami z resnim pogledom, ki je pomenil samo eno in sicer pogovor. Iskreno ne maram preveč pogovorov. Predvsem pa ne z mami, ker so po navadi njeni pogovori dolgi in mučni. Skremžila sem se in usedla na mojo posteljo in čakala. Nekaj časa sva bili tiho, potem pa je mami začela: »Veš, tega ti z očijem nisva hotela povedati zaradi tega, ker nisva vedela kako naj ti to poveva.« »Mami zdaj vem vse, da veš. Vem da imata obadva z očijem novega fanta in čeprav tega ne razumem najbolje še vseeno sprejemam in sicer kar se da,« sem rekla kar se da iskreno, da bi mami pomirila. In res sem jo. Stisnila me je k sebi in me nekaj časa objemala nato pa hitro vstala in rekla: »Zdaj pa je čas za pakiranje Zala! Vstala sem in se nasmehnila. Mami je odprla vrata in vstopila je babica. »No da bosta hitrejše sem tukaj jaz« je vzkliknila babica in nama začela prinašati škatle, da sva lahko stvari odložili vanje. Ko smo končale smo bile že pošteno izmučene. Zato se je babica domislila, da malo izkoristi hčerkinega moža in ga prosi če mami in njej skuha kavo, meni pa kakav. Oče ni bil ravno navdušen nad tem, vendar se je vseeno pretegnil in skuhal tri kave (še zase eno) in kakav zame. Moram povedat da je bil kakav res dober. Ali pa sem bila samo jaz tako žejna.
Upam da vam je bilo všeč!
Nov del izide jutri
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super zgodba in hvala ti, ker me obveščaš!:purple_heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
zanimivo!
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super zgodba
edino kaj ne razumem ko si napisala da oba tvoja starsa mata svojega fanta?
lp
edino kaj ne razumem ko si napisala da oba tvoja starsa mata svojega fanta?
lp
1
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.



Pisalnica