*modra*1.december, četrtek*modra*
Ko sem prišla domov, sem zaklenila vrata ter se odvlekla v svojo sobo. Za mano je bil naporen najdaljši dan, ki se še sploh ni končal.Naj razložim zakaj. Pred dvema letoma smo se preselili v novo stanovanje, kar pomeni nova šola. Že v prejšnji šoli ni bilo nekaj najboljše, a vseeno. Tukaj je hudo. Imam sošolko Lucijo, ki je vedno pametna in nesramna. Vse je obrnila proti meni, bi dokazala, da se ni motila, da sem jaz nesramna. Ne bom razlagala, kaj vse je počela, saj bi bilo že nakladanje. Edina dobra novica v tisočerih slabih je ta, da imam na drsanju prijateljico Manco. Z njo sva praktično BFF. In, danes je dan ko grem na drsanje. Loli morem povedati, kakšen dan sem imela danes.
Ob pol treh je prišla mama domov, in moja starejša sestra Lolo. Mama je naredila kosilo-testenine z bolognese omako. Ko smo jih pojedle je mama mene peljala na drsališče, Manco pa v konjeniški center. Lola namreč jezdi. Takoj, ko sem vstopila v garderobo je Manca stekla do mene. »In, kako je šlo z Lucijo?« me je vprašala. »Eh, vse skupi je brezveze. Mislim, da je bilo na prejšnji šoli boljše.« sem ji odgovorila nazaj, ta čas ko sem se obuvala. Manca si je poiskala drsalke ter ponovila za mano. Jaz sem imela bele, ona pa črne. Nato je prišla bajna učiteljica in začeli smo vaditi. Čez uro pa pol je prišla Mancina mama ter pobrala mene in Manco. Nato sta me odpeljali domov. Mancina mama je šla za mano in Manco v stanovanje, ter ostala za kavo. Jaz in Manca pa sva šli v sobo. sem šla v kuhinjo, po dva kozarca vode sem slišala jokanje. Bila je Mancina mama. Malo sem prisluškovala. »Nevem, kako naj povem Manci. Strlo ji bo srce. Že nekaj dni ji govorim, da ima v službi veliko za početi. Počasi imam občutek da mi ne verjame več. Nevem, kaj naj naredim.« je jokaje rekla. »Bodi odkrita z njo. Povej ji resnico. In saj veš da ji Eva lahko vedno pomaga.« bila sem vesela, da se mama zanese na mene. Takrat sem zaslišala korake, in sem se ustrašila da prihaja mama. Stekla sem v sobo. »Kje pa imaš vodo?« me je vprašala Manca. Takrat sem se spomnila na kozarce. »O aja, vsi so...hm .. aja vsi so v pomivalcu.« sem se zlagala. Postala sem rdeča. Manca me je pogledala, ter skomignila.
Zvečer je Iva -mancina mama rekla, da gresta domov. Ko je Manca odšla proti avtu se je Iva ustavila pred mano in rekla. Saj je Manca tvoja zelo dobra prijateljica in se lahko, tako kot ona tudi jaz zanesem na tebe?« me je vprašala. Prikimala sem. »Dobro. Jutri, te bo verjetno poklicala ali pa morda danes. Bodi pripravljena na klic. Hvala ti.« je še dodala in odšla proti avtu. Pomahala sem Manci in odšla v stanovanje. Pospravila sem sobo in se odpravila spat. Poleg tega da je bilo danes v šoli, mi je bilo zvečer zabavno.

*b*Hello guy's. To je nova zgodba, ki sploh ni nekaj zelo napeta. Če mi bo uspelo bo vsak dan nov del. Ampak samo če mi bo uspelo. Vem, da je naslov malo čudaški a nisem našla boljšega. Hvala za prebrano zgodbo. Drugodecembrske pozdrave :popcorn: