*i*Nadaljevanje:*i*

Jutro je bilo mirno in tiho. Vzunaj so peli ptički in slišati je bilo butanje manjših valov od pomol. No, vsaj bilo je tako dokler se niso vsi zbudili. "Jst bom umrl od lakote!" se je pritoževal Jani in poskušal pritegniti pozornost (on hoče *b*vedno*b* pozornost!). Kmalu so se začeli vsi pritoževati nad vsem! "Tla so ful neudobna!" je govorila Mary. Alex se ni mogel več zadrževati in je zaklical: "Logično! Če so pa *i*tla*i*!" Nato se je oglasil še Esnar: "Pa kak je blo mrzl!" "Spali smo na ladji! Itak, da je blo mrzl!" se je zadrl nazaj Alex. Esnar se požene za njim in začne se 'čisto normalen' pretep. Mih nas je le pogledal in zavzdihnil: "Morem res vse sam nardit?!" in odšel z ladjice. Punce nočemo izpasti kot neposlušne neumnice, zato mu sledimo. "Ampak, kam pa gremo?" vpraša Mina. "Po nekaj za pod zob." ji je odvrnil in nadaljeval: "*i*Očitno*i* je, da nihče ne bo jedel tistih žitnih plosčic..." "Zakaj ne?" se začudimo in Mih nam povsem mirno razloži: "Ponoči sta jih Đenik pa Matt pojedla." "Pepelka ni morala imeti svojega lepotnega spanca, ha?"

Kmalu se Anny prestraši: "A bomo jedli smeti!?" Vse zavzdihnemo, a nobena ji ne odgovori. Čez nekaj časa prispemo do pekarne in Mih nam izda svoj načrt "Torej, nekako moramo prodajalca spraviti iz trgovine, da bomo lahko..." "*b*Kradli*b*!?" zavpije Emelly "Kako si vedela?" se dela presenečenega Mih in zavije z očmi. "Ne bomo kradli! Mi bomo...recimo, da si bomo *i*izposodili*i*." Čeprav se nobena ni strinjals z njim, smo vse precej lačne. Tako, da - zmaga Mih.
Začne Mina. Odpravi se pred pekarno in se dela, da je padla. "Au! Au! Boliii! Tako zelo boli!!" kriči in, ker je prodajalec edini prisotni (poleg nas), priteče k njej in jo začne spraševati kje, kaj in kako jo boli. Medtem se Mih in Ivona priplazita v pekarno in nabereta kolikor lahko. Jaz, Larysa, Anny, Mary in Emelly pa 'stražimo'. Končno prideta ven in odidemo nazaj na ladjico. Ko nas Mina opazi, skoči na noge in reče prodajalcu: "Jaz...hmm...sem že bolje. Ne boli več!' in izgine s prizorišča, prodajalec pa je le začudeno strmel zanjo.

Pri zajtrku se ni dogajalo nič posebnrga: fantje so se hecali med sabo in delali neumnosti, punce so klepetale in se smejale.
Težji del je bil šele potem: kaj bomo počeli in kje bomo *b*sploh*b* bivali!? Bili sta 2 možnost:
- lahko se vrnemo v dom in jih dobimo od oskrbnice, ali pa
- potrpimo in si začnemo krojiti svojo usodo na cesti

Izbrali smo 2. možnost in jo začeli uresničevati. Poiskali smo čisto vodo in si umili zobe. Še dobro, da smo si pred odhodom vse spakirali! Čeprav nas je paznik kregal in so nas ljudje čudno gledali, smo vseeno uživali. Kdo pa ne bi! Popolni pogoji: toplo vreme, ni učiteljev, prosti kot ptice... Kajne?

*i*Nadaljevanje:(upam, da) jutri*i*