Lana, ki je Klaro že čakala pred njeno hišo, jo je potihoma pozdravila nato pa sta se skupaj odpravili do dvorca, kjer so se zmenili, da se počakajo. Anej je že bil tam. On je bil edini, ki še ni slišal zgodbe, ki se je zgodila popoldne. Zato je bil kar presenečen, ko je zagledal Lano in Klaro, ki hodita po cesti točno proti njemu, saj je pričakoval Aleksa. Zato sta mu punci morali najprej povedati, kaj se je podnevi zgodilo in se pri tem čudili, zakaj Aleks ni nič povedal svojemu najboljšemu prijatelju.
Ko sta končali s pripovedjo je Anej na glas izgovoril toćno to vprašanje:
“Zakaj pa mi Aleks ni nič povedal o tem? Saj sem mu še pisal glede danes ponoči, ampak mi ni nič odgovoril, čeprav je videl sporočilo.”
Punci sta se samo vprašujoče pogledali, malo tudi zaskrbljeno, Klara pa je hotela zveneti pozitivno, ko je rekla:
“Saj bo verjetno kmalu prišel, malo še počakajmo.”
Druga dva sta prikimala - sicer bolj nejeverno - in tako so čakali. Čakali so 5 minut. 10 minut. Nič. 15 minut. Še vedno nič. 20 minut. Klaro je že začelo skrbeti in na obrazih ostalih dveh se je tudi kazala zaskrbljenost.
Ko so čakali žo pol ure, je Klara končno spregovorila:
“Še vedno ga ni. Le kje je? Skrbi me že.”
“Mene tudi”, sta odvrnila Lana in Anej v en glas.
Nato je Anej še dodal:
“Ko smo čakali, sem mu napisal 2 sporočili in obe je videl, ampak mi ni napisal ničesar.”
Tudi Lana in Klara sta Aleksu v zadnjih 20-ih minutah že poslali več sporočil na katere ni odgovoril. Lana je zelo nesigurno vprašala:
“Gremo brez njega noter?”
Ampak Klara in Anej ji nista odgovorila in spoznala je, da je to bilo zelo trapasto vprašanje, saj je morala vedeti, da ju preveč skrbi za Aleksa, kot pa da bi šla zdaj v dvorec. Zato so se počasi odpravili vsak v svojo smer in v njihovih možganih se je pletlo isto vprašanje: Le kaj se je zgodilo Aleksu?

Klara se je še dolgo premetavala po postelji, saj nikakor ni mogla zaspati, preveč jo je skrbelo za Aleksa. Že celo uro spraševala vprašanja na katere ni imela odgovore in so jo vedno bolj spravljala v obup. Kaj se je zgodilo Aleksu? Zakaj ni nič sporočil? Ga je kdo ugrabil? Se je poškodoval in zdaj leži nekje na cesti, ki vodi do njegove hiše z zlomljeno nogo in roko? Zakaj potem niso njegovi starši nikogar obvestili?
Na koncu pa je vseeno nekako zaspala, pa čeprav s tono skrbi za jutri.

Ampak ko se je Klara naslednji dan odpravila v šolo in se je začela prva ura, Aleksa še vedno ni bilo.
Je pa dobila še več težav, saj jo je učiteljica poklicala pred tablo - vprašana je bila! Ne! Na to je čisto pozabila, učiteljica je včeraj napovedala, da po danes spraševala! In zdaj je stala pred tablo z mislimi čisto drugje, vprašanja ni niti slišala in v glavi se ji je vse vrtelo. Niti zavedala se ni, da stoji pred tablo in, da je vprašana, ker je imela preveč skrbi o tem, kaj se je zgodilo z Aleksom. V naslednjem trenutku ji je učiteljica zabevskala:
“Saj vidim, da nič ne znaš, pojdi nazaj v klop in se uči, jutri imaš še eno priložnost! Ampak ne pričakuj, da se boš tudi takrat izmazala iz godlje tako kot danes!”
Klari je odleglo. En dan več je pridobila, ampak to ji zdaj ni nič koristilo, ker Aleksa še vedno ni bilo v šolo. Zdaj so se ji po glavi vrteli še hujši prizori kot ponoči. Malo je manjkalo, da ne bi ponorela.
V odmoru je takoj šla do Lane in Aneja, ki sta bila v približno enakem stanju kot ona sama.
Ampak ni še prišla do polovice poti, ko je izpred table zadonel glasen učiteljičin glas.

Se nadaljuje...

Sori, da tak dolgo nisem objavila novega dela, zato sem naredila malo daljšega od ostalih, upam, da vam je všeč<33
Lov u all, elvi<333