“Posluh učenci!“, je zadonel glasen učiteljičin glas.
Vsi so utihnili, nekako so vedeli, da gre za nekaj nujnega.
In res. Učiteljica je nadaljevala:
“Nekaj nujnega so nam sporočili starši enega izmed učencev. Učenec se prejšnji dan od približno 16-ih ni prikazal nazaj domov. Vprašali so nas, ali je bil morda ta čas v šoli...”
Klara je zgroženo pogledala najprej Lano, potem pa še Alena. Obema je stala groza v očeh. To je bilo vendar točno takrat, ko so skupaj preiskali vilo! Klara je vstala s stola. Takoj je morala k učiteljici, da izve več, in če je to res Aleks, ki je pogrešan. Že se je prerivala mimo vseh stolov, miz in stoječih sošolcev.
Učiteljica, ki je končala s svojim obvestilom z besedami: “Če kaj opazite, kar bi nam pomagalo, ali če veste kje je ta učenec, nam prosim nemudoma sporočite!”, se je presenečeno obrnila proti njej. Klara pa se je zdaj jezila sama na sebe, zakaj ni bolje poslušala, namesto, da bi se predala svojim skrbem in mislim. Prej je učiteljica rekla ime tega fanta in ona ni poslušala!
Ko se je končno prebila skozi sošolce, ki so se že odpravili k naslednji uri, in prišla do učiteljice, pa je vedela, kako bo to vseeno izvedela. Tako je nagovorila učiteljico:
“Kako ste rekli, da je ime učencu? Nisem vas dobro slišala”
Učiteljica se ji je rahlo nasmehnila:
“Učenčevo ime je Aleks. Aleks Kostanjevec. Slučajno veš kaj o njegovem izginotju?”
Klaro je spreletela groza. Za trenutek je samo okamnelo stala tam. Nato pa se je ujela in rekla:
“Aja, ja, točno... Včeraj smo z še eno prijateljico skupaj šli na sladoled, okoli pol četrte ure.”
“Aha, hvala, bom tudi to sporočila policiji. Veš, kje bi mogoče bil zdaj?”, jo je dalje spraševala učiteljica.
“Ne, od takrat ga nisem več videla, pa tudi pisal mi ni”, je odkimala Klara.

Ko je pridrvela v učilnico geografije, je takoj ob oknu zagledala Lano, poleg njej pa Alena. Za trenutek se je zamoslila.
Lana nikoli ne zgleda zatreskana v Alena, čeprav je vbistvu zelo zelo zaljubljena vanj. Vedno deluje tako sproščena, ko je Alen v njeni bližini. Za Klaro to sploh ni držalo. Ona je bila tako živčna, ko je bila poleg Aleksa. Aleks. Kje je? Kaj se mu je zgodilo?
Spet so jo preplavile skrbi. Ampak Lanin glas jo je potegnil iz misli:
“Kaj je rekla učiteljica?”
“Kaj? Aja. Ja, za Aleksa gre. Rekla sem ji, da smo šli okoli pol četrte skupaj na sladoled. Nisem ji hotela povedati resnice. Kaj bi rekla?!”, ji je odgovorila Klara.
“Ja, ampak po eni strani mislim, da bi ji mogli povedati po resnici. Nekako imam občutek, da je vse to povezano s tistim dvorcem.”, je priznala Lana.
Ampak Klara s ni strinjala z njo:
“Nekako pa jaz mislim, da bi mogli mi poiskat Aleksa. Saj nas učiteljica niti ne bi jemala resno, če bi ji rekli: zdi se nam, da ima to povezavo z neko zaprepadeno hišo. Saj ne bi nič naredila!”
“Ja, Klara ima prav. Odrasli ziher ne bi šli pogledat ali je to res povezano z dvorcem. Mislim, da bi si ga morali še enkrat ogledat.”, se je zdaj oglasil tudi Alen.

In tako so se zmenili za še eno nočno preiskavo vile.

Se nadaljuje...


Evo, nov del, upam, da niste predolgo čakali. Zdaj bom probala narediti več delov, ampak bodo verjrtno zaradi tega krajši. No, mogoč še bo celo danes še en del.
Hope u like it, pa pls povejte če mam kake napake, pa povejte, kaj naj izboljšam, res bom vesela.