Obstala sem a ni trajalo dolgo. Naslednji hip sem omedlela in ležala negibčna na tleh.

NADALJEVANJE:

SHON
Layla se je zgrudila. Obrnil sem se k njej in pustil Meliso. "Layla? Layla? Si vredu? Layla?!" sem jo tresel za ramena a se ni premaknila. "Pusti jo. Se bo že zbudila. Počakajva do jutri. Potem bova ukrepala, če bo potrebno." je rekla Melisa. Strinjal sem se z njo. Laylo sva dvignila na odejo. Melisa je takoj zaspala, jaz pa nisem mogel. Preveč me je skrbelo. Naenkrat pa sem zaslišal korake. Bližali so se mi. Bil je Chris. Zaprl sem oči, da bi mislil, da spim. Delovalo je. Že po nekaj sekundah pa sem takoj padel v globok spanec.

MELISA
"Shon? Zbudi se. Jutro je." sem ga poskušala zbuditi. "Ja, ja, buden sem." je rekel in se dvignil na noge, takoj za tem pa skočil k Layli, kot bi bila edina ženska v tistem trenutku, ki bi jo imel pred nosom. "Layla? Halo? Me slišiš? Zbudi se!" je skakal pred njo in mahal z rokami. Takrat se je zbudila. "Kaj? Kaj? Kje? Zakaj? Kdaj?..." je začela in s Shonom sva jo čudno pogledala. "Layla, pomiri se." sva rekla. Prišla je k sebi. Na srečo se ni ničesar spomnila. Takrat se je Shon obrnil in obstal. "Shon? ... ... Zemlja kliče Shona! Halo??" je rekla Layla in videti je bilo, da jo je skrbelo. A to sem mogla preprečiti. Takoj sem dregnila Shona in mu namenila kaj-je-narobe pogled. "Poglejta. Vse celice s prazne. Kaj se tu dogaja?" nama je pojasnil, zakaj tako začudenje in z Laylo sva se ozrli po drugih celicah. Res. V nobeni ni bilo nikogar. "Kessy? One. Jaz, jaz, jaz... Morala bi paziti nanjo! Kessy?! Kessy?!!!!!??????!!" je začela klicati Layla, a Shon jo je ustavil. "Ne, Layla. Mislim, da nebo pomagalo." Layla ga je pogledala in povesila glavo. Čez nekaj trenutkov jo je spet dvignila in videti je bilo, kot da bi dobila idejo. "Ja, Layla?" sem jo z zanimanjem vprašala. "Ursuer!!!!!!!!! Ursuer!!!" je začela trobiti, da je kar odmevalo. "Kaj? Kaj je to?" je vprašal Shon. "Ursuer je varnostnik, ki drži z nami. Tudi sam ne mara Chrisa. On nam bo pomagal." je rekla. Tako je ta Ursukuner ali kar koli že je, prišel. "Ja, Layla? Zakaj me rabiš?" je vprašal in Layla mu je odgovorila. "Kje so ostali?" "Ne vem, če lahko povem." je rekel in Layla ga je grdo pogledala. "Okej, okej. So eno nadstropje nižje." "Zakaj?" smo bili vsi trije radovedni. Ni odgovoril. Po nekaj minutah tišine mu je zabivrirala zapestnica. Pogledal jo je in rekel, da mora iti.

LAYLA
Čudna zapestnica. Zakaj je zabivrirala? To je čudno."No, Shon? Kako si?" ga je vprašala Melisa. "Vredu, zakaj?" je odgovoril. "Torej... Ji poveva?" je rekla Melisa. Zakaj ga je to vprašala? Mi ona dva slučajno, kaj prekrivata?! Nato je Shon skomignil z rameni. "Ja, raje ji poveva." Pa kaj za vraga mi povesta? Čakaj, saj ne, da ... Ahh, ne... Ali pač? Upam, da ni to, kar imam v mislih... "Layla, jaz in Shon sva..." je rekla in ga prijela za roko. "PAR!"

SE NADALJUJE...

Oj. To je nov del. Upam, da vam je všeč. Sicer zgodba ni nevem kaj, sam se pa res zabavam med pisanjem!

Lp, Lučka 2708