SHON: Layla, bodi previdna. Lahko te ujamejo. (Layla je odločno odkimala z glavo. Naenkrat pa sta stopila en bliže drugega in v naslednjem hipu so se njune ustnice dotikale. To je znak, da je nekaj kuha!)

NADALJEVANJE:

LAYLA
V tistem trenutku nisem vedela, kaj naj storim. Poljubil me je neznanec, katerega poznam še le par ur. Na najino veliko presenečenje pa se je zbudila Emma, ki naju je videla in okamenela. Takoj, ko sem jo zagledala, sem Shona potisnila stran od sebe. Čudno me je pogledal, saj ni videl, da se je zbudila. "Emma." sem mu zašepetala in sunkovito se je obrnil. "Emma? Haloo!" je rekel in z rokami začel mahati pred celico, v kateri je bila. "Ja, ja, jaz, kaj, kaj? ... ...Aja, vidva in ..." je začela vendar sem jo hitro prekinila. "Ničesar nisi videla! Prav?" gledala me je nato pa začela jecljati. "Ja, ja, ja, jaz, jaz, ne, ne ne morem!" je končno izdavila in grdo sem jo pogledala. Mislim, da se ji je po glavi vrtela le misel, kako bo to izblebetala vsem. Nakaj trenutkov pozneje je spet zaspala. Nisem hotela izgubljati časa. Odpravila sem se. Ko sem se dvignila v jašek, sem za sabo videla le zaskrbljen Shonov obraz. "Ne skrbi zame. Takoj se vrnem." sem mu nato zešepetala in videti je bilo, da mu je malce odleglo. Nisem hotela več izgubljati časa. Pognala sem se po jašku. Po 30 minutah sem prispela na cilj. Očitno je mogla biti zgradba velika, če sem rabila tako dolgo, da sem prišla na drugo stran. Skozi pokrov jaška sem videla očeta, ki je sedel v kotu celice. Na žalost pa je celico stražil varnostnik. Vseeno mi je bilo. Čimbolj potiho sem odprla pokrov. Očka me je slišal in skočil po konci. Skočila sem na trdna tla njemu v objem. Varnostnik naju ni slišal, saj je že na pol spal. "Kaj počneš tu?" me je vprašal, jaz pa sem odgovorila "Samo preverjam, kako si." "Layla, varnostniki te lahko dobijo. Takoj jo pobriši!" mi je naročil, vendar ga nisem ubogala. Takrat se mi je porodila ideja. Res, res, res sem upala, da mi bo uspelo. Dregnila sem varnostnika, da bi se zbudil iz skoraj spanca. Ko me je zagledal, je že želel zakričati, vendar sem mu nakazala, naj bo tiho. Ko se je obrnil proti meni, sem zagledala njegovo majico in ugotovila, da je tudi on že gledal film in očitno prebral vse dele knjige Werewolves don't die. Na majici mu je tako pisalo, ja. "Uuu, vidim, da si tudi ti oboževalec WDD, ha?" sem ga vprašala, da bi ga odvrnila od misli, kaj počnem v ne moji celici. "Ja, itak. Komaj čakam, da izide nov del!" je dokaj hitro odgovoril. "No, ali rad delaš za Chrisa?" Sem ga vprašala in takoj je odvrnil, da ne. "Ne. Ta cepec mi bo ubil ženo, ki zdaj gleda in je verjetno že celo Ameriko obrnila, da bi izvedela, kje sem, če ne bom delal zanj. Resno, revolver ima vedno pri sebi." "No, se potem želiš ali ne želiš odreči temu delu?" "Ja, saj bi se rad, pa nočem, da mi ubije ženo. Rad jo imam." je odvrnil. "Ne, ne mislim tako. No, mogoče sem se malo narobe izrazila. Mislila sem, če bi se pridružil naši ekipi in ne Chrisovi. Si za?" sem ga vprašala. "Naj ti bo." Tako smo se še nekaj časa pogovarjali, potem pa sem se odpravila nazaj do ostalih. Videla sem Shona, ki je že spal. Tudi sama sem se vlegla in zaspala. Nekaj ur pozneje, pa sem se zbudila, saj sem bila lačna. Dvignila sem se na noge in, ko sem se obrnila proti Shonu,sem videla, da je, da je, da je poljubil Meliso! Kako si je drznil poljubiti drugo, če pa je pred nekaj urami poljubljal mene! Obstala sem a ni trajalo dolgo. Naslednji hip sem omedlela in ležala negibčna na tleh.

SE NADALJUJE...

Oj. Upam, da vam je bilo všeč. Aja in to je še vedno moja zgodba, le da sem spremenila obliko. Ne se zmesti!
Lp, Lučka 2708