"Človek?" je začudeno potiho Nick rekel Lei

"Pstt!" je rekla Lea

Zazrla sta se v senco ki je bila podobna človekovi senci

"Kaj bi človek počel tu?" je potiho rekel Nick

"Nevem. Greva pogledat?" je predlagala Lea

Potihoma sta odprla vrata šotora. Nato sta potiho pokukala ven in videla človeško senco. Imelo je roke noge in telo. Bil je obrnjen proti drevesu zato ga nista videla v obraz. bilo je temno zato ni mogel ločiti človeka in pošasti. Zato je reskiral.

"Halo?" je vprašal

"Ahhhh!" se je odzvalo bitje

"To ni človek Lea beživa!" je Nick zakričal Lei

Hitro sta pobrala nahrbtnika in se odplazila ven. Mislila sta da bo bitje pri miru ampak sta se motila. Ko sta zlezla ven se je bitje obrnilo in videla sta ga naravnost v oči. To ni bil človek ampak zombi. Nato je odprl oči in oči so se mu rumeno zasvetile. Pred sabo je stegnil roke in začel hoditi v njuno smer.

"Aaaaaaa!" je zakričala Lea

"Beživa!" je vzkliknil Nick

Nista imela dovolj časa da bi s sabo vzela šotor. Hitro sta šla proti kolesom in šla na nju. Hitro sta ga pognala in švignila v neznano temo. Mislila sta da sta mu zbežala in da sta bila zdaj na varnem. Ampak nista. Med hitro vožnjo sta opazila kako roke lezejo iz zemlje. Vedela sta samo eno. Še več zombijev. In napadajo njiju. Še hitreje sta se pognala ampak problem je bil da nista nič videla saj je bilo temno kot v robu. Nato se jima je zdelo kot da je konec sveta. Potem sta šele ugotovila da bo čez kakšnih 100 metrov prepad. Pritisnila sta na bremze da bi se ustavila. Lei so bremze dobro delale Nicku pa ne. Nick je pritiskal na bremze ampak kolo se ni ustavilo. Zgrabila ga je panika. Ni vedel kaj naj naredi saj je bil prebad čez kakšnih 20 metrov. Nick je zadnji hip skočil s kolesa in kmalu bi padel v prepad. Lea ni videla kaj se dogaja saj ni nič videla. Mislila je da je Nick padel v prepad zato je zakričala:

"Nick!"

"Lea!" je odvrnil

Lea je nato stekla do njega in ga objela saj je mislila da ga je izgubila. Čisto pa sta pozabila na zombije. Nato se je Nick naposled le spomnil.

"Greva Lea beživa!" je vzkliknil

Zombiji so bili tik za njima in kmalu bi umrla. Zdaj nista imela več koles in Nick je bil po nogah čisto krvav zato nista mogla teči. Pogledala sta naokoli ampak nista videla nobenega mostova ali kaj. Zombiji pa so ju že obkrožili.

"Skočiva!" je Nick predlagal svojo idejo

"Prenevarno je! Kaj če padeva!" je živčno vzkliknila.

"Zaupaj mi!" je rekel

Videla sta da ni nobene druge možnosti zato sta reskirala.Na njuno srečo je bil prepad dolg približno 3,5 metra Nick je dvignil Leo in jo vrgel na drugo stran. Lea se je zadnji hip ujela pred prepadom in zlezla na drugo stran. Nato je poskusil še Nick. Ampak njega ni noben vrgel zato tudi ni šel tako daleč. Nato je naposled le skočil. Zadnji hip se je ujel na robu prepada.

"Nick!" je žalostno zakričala saj je mislila da je padel v prepad

"O, Nick! Zakaj?!" je v joku rekla Lea.

Nato pa se je Nick le pobral. Lea ga je bila zelooo vesela in ga v joku objela.

"Saj je v redu," je potihoma rekel saj mu objem ni ravno pasal.

Pogledala sta na drugo stran in zombiji so ju le gledali in nič zagodrnjali. Zombijem ni uspelo! Bila sta tako srečna da sta preživela da sta zakričala:

"Juhu!"

Nato sta odšla naprej in upala da bosta prišla do konca gozda a to se na njuno žalost ni zgodilo.
Po dolgi hoji sta se le ustavila da bi kaj popila saj sta bila žejna. Na srečo tam ni bilo nobene pošasti in sta lahko mirno zaspala.
Okoli 8.00 sta se zbudila ampak na njuno presenečenje nista videla...