Pošast ju je morala kar precej časa držati na tleh, saj sta se še lep čas upirala. Po kakšni uri sta se končno utrudila. Zaprepadeno sta zijala v bitje. Napadalec pa v njiju. Tako nekaj minut. Nato pa je levja pošast padla v znak, ter zraven divje vreščala. Smith in Charlie sta se besna pognala na njo. Medtem sta lastnikoma pridobila dovolj časa, da sta se pobrala. Ni trajalo dolgo, ko so pošast napadli vsi. Kar naenkrat se je pošast sklonila ter se zvila v kepo. Potem se je od nje pokazala oranžna svetloba ter odbila proč Emmy ter ostale. Pošast je izginila. Emmy je pogledala okoli sebe. Prijatelji so bili v slabem stanju. Smithu se je čez bok vlekla dolga praska, Charlie je imel krvave noge saj je med napadom po nesreči z nogami pristal v pošastinem gobcu. Will pa je zaradi strih brazgotin izgledal skoraj kot prej. Glede na to kako jo je gledal je sklepala, da je tudi sama dobila kakšno rano. Njen sum se je izkazal za resničnega saj je začutila, da ji je kri začela zakrivati eno oko. "Si v redu?" je Will vprašal Emmy. "Več ali manj ja" je skomignila. Naenkrat se je Will zarežal. "Kul brazgotina!" je rekel ter se posvetil Charliju in Smithu. "KAJ!?" je začudeno kriknila Emmy, ter stekla k ogledalu. Čez desno oko se ji je vlekla praska. "Toda...Kako, da nisem slepa!?" je skoraj kriknila. "No...Ker si bila v obliki griffina ti je perje verjetno malo ublažilo poškodbe" ji je odvrnil brez, da bi pogledal proč od Smitha in Charlija katerima je zdaj obvezoval rane. "Bolje, da se kar navadiš na brazgotine. Dobila jih boš še veliko" ji je skoraj bral misli. Emmy si je v brdao še nekaj jezno mrmrala ter odšla k knjigam na mizi. Hotela je izvedeti kaj je bila tista prikazen iz knjige. "Will, kje bi lahko dobila knjigo o fantazijskih bitjih?" je nenadoma vprašala. "Počakaj malo no" ji je razdraženo odvrnil. Vendar to upravičeno saj se je ravno ubadal z Smithovo največjo rano. Potem je odšel do mize ter malo pobrskal po njej. "Tukaj je" ji je vrgel knjigo v naročje ter se odpravil nazaj k Smithu in Charliju. Emmy je malce pobrskala po knjigi. "Tukaj ni nič" je jezno zalučala knjigo na tla. "Saj ni važno" je Will zavil z očmi "To je navaden krilati lev. Nič takega" je še rekel ter se odpravil spat.