Nekoč se je po Ljubljani sprehajal nek fant. Ime mu je bilo Mark. Imel je prirojeno srčno napako. Ko je bil star 10let se je vsak noč bal, da bo umrl. Sčasoma se mu je stanje izboljšalo in je pozabil kako se je bal, da bo umrl. Potem pa se mu je spet vse poslabšalo. Prej je imel tudi veliko težav s pljuči in so mu jih presadili. Mislil je, da je najbolj nesrečen človek na svetu.

Ampak, ko se je tako sprehajal po Ljubljani je razmišljal o vsem tem in se mu je zazdelo, da le ni najbolj nesrečen človek na svetu. Ampak je še vseeno mislil, da ne bo dočakal svoje polnoletnosti kaj šele svoj prvi poljub.

Kasneje je šel v kavarnico in videl neko dekle in je stopil do nje in jo ogovril . Ko sta se nekaj časa tako pogovarjala je ugotovil, da ima tudi ona težave s srcem. Obljubila sta si, da si bosta vedno stala ob strani. Mark si je želel, da bi si bil z Nadjo ( tako je bilo namreč ime punci) bližje kot prijatelja. Nekega dne sta šla v Tivoli. Ker je bilo mrzlo in je drsališče obratovalo sta se šla drsati.

Potem pa je Mark nekega dne dobil pismo od Nadje v katerem je napisala, da želi, da bi si bila z Markom bližje in če se lahko dobita v kavarnici, kjer sta se prvič srečala. Zraven je bil še piškot v obliki srčka. Mark bil preveč vznemirjen, da je, kar tekel do kavarnice. Ampak pozabil je, da ne sme teči. In ko je prišel do kavarnice muje srce nehalo biti. To je videla Nadja in stekla do njega ampak je tudi ona pozabila, da ne sme teči in se je tudi ona mrta zgrudila na tla ob njem.
Ampak preden je umrla se je hitro oklenila njegove roke.