Bil je dan s katerim se vsakič soočim. Seveda tako kot vedno nastopi, kar dva v enem dnevu. Še vedno se ne bojim vendar po navadi je vedno težava trema. Prvega smo imeli v šoli drugega sem imela pa v glasbeni šoli. Igram violino mimogrede. Šola mi ne gre ravno povprečno, vendar nisem nikoli dobila dvojke ali enke. Zaenkrat je še v redu.
Z veliko tremo sem se prevračala po hodniku s prijateljico Liso s katero sem imela glasbeno točko. Zapeti sva morali zelo težko skladbo vendar sem jo oboževala. Prijateljice naju spodbujajo (še sreča, da niso zelo skrivnostne). Šli sva v garderobo v kateri sva se preoblekli in zrihtali lase. Odvlekli sva se na oder v prelepih oblekah oviti v srebro. Učiteljica nama je pripravila spremljavo. Note so kar same poskakovale iz mojih ust.
Drugače za naju ni nikoli težko nastopati. Problem je v tem, da imava simpatiji, ki sta na tribuni. Pred njima se lahko osramotiva , če narobe zapojeva... Opazila sem Liso kako nestrpno skenira občinstvo in išče Tima (njeno simpatijo) medtem, ko jaz Nika (moja simpatija). Lisa in Tim se skoraj nič ne pogovarjata razen na sporočilih in video klicih kot, da jaz nisem boljša... No Nik je zame fulll luškan, lep, priden fant, ki tudi hodi v glasbeno šolo vendar on igra violončelo. Skupi sva tudi na orkestru.
Bilo je konec skladbe smo zadržati je bilo treba še zadnji ton. In pomislila sem: "Konec skladbe, konec mučenja..." Od napora sva se z Liso prevračali po hodniku v garderobo. Ko sva v stopili je Lisa rekla: "To je bilo vrhunsko! Niti ene napake nisem začutila!" "Tudi jaz tako mislim" sem se strinjala "Od kdaj mi bereš misli?" sem jo v smehu vprašala. Ona pa je nadaljevala:"Tim me je gledal kot, da sem bog!" "Saj sem videla, da sta oba..." Nekdo je potrkal "Kdo misliš, da je" sem vprašala Liso. "Ne vem. Ali ni tako, da med predstavo nobeden ne sme vstopati v garderobe nastopajočih?" me je ona vprašala nazaj kot, da imam jaz kaj pojma o tem. "Najbrž." Sem ji odgovorila še vedno potihem. "Naprej!" sem zakričala čez celo garderobo. Vrata so se odbrla in vstopili sta dve postavi...
Z veliko tremo sem se prevračala po hodniku s prijateljico Liso s katero sem imela glasbeno točko. Zapeti sva morali zelo težko skladbo vendar sem jo oboževala. Prijateljice naju spodbujajo (še sreča, da niso zelo skrivnostne). Šli sva v garderobo v kateri sva se preoblekli in zrihtali lase. Odvlekli sva se na oder v prelepih oblekah oviti v srebro. Učiteljica nama je pripravila spremljavo. Note so kar same poskakovale iz mojih ust.
Drugače za naju ni nikoli težko nastopati. Problem je v tem, da imava simpatiji, ki sta na tribuni. Pred njima se lahko osramotiva , če narobe zapojeva... Opazila sem Liso kako nestrpno skenira občinstvo in išče Tima (njeno simpatijo) medtem, ko jaz Nika (moja simpatija). Lisa in Tim se skoraj nič ne pogovarjata razen na sporočilih in video klicih kot, da jaz nisem boljša... No Nik je zame fulll luškan, lep, priden fant, ki tudi hodi v glasbeno šolo vendar on igra violončelo. Skupi sva tudi na orkestru.
Bilo je konec skladbe smo zadržati je bilo treba še zadnji ton. In pomislila sem: "Konec skladbe, konec mučenja..." Od napora sva se z Liso prevračali po hodniku v garderobo. Ko sva v stopili je Lisa rekla: "To je bilo vrhunsko! Niti ene napake nisem začutila!" "Tudi jaz tako mislim" sem se strinjala "Od kdaj mi bereš misli?" sem jo v smehu vprašala. Ona pa je nadaljevala:"Tim me je gledal kot, da sem bog!" "Saj sem videla, da sta oba..." Nekdo je potrkal "Kdo misliš, da je" sem vprašala Liso. "Ne vem. Ali ni tako, da med predstavo nobeden ne sme vstopati v garderobe nastopajočih?" me je ona vprašala nazaj kot, da imam jaz kaj pojma o tem. "Najbrž." Sem ji odgovorila še vedno potihem. "Naprej!" sem zakričala čez celo garderobo. Vrata so se odbrla in vstopili sta dve postavi...
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
men je blo ful dobr.:ok_hand::ok_hand::ok_hand: res mas talent. pls nadaljuj.
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Cim prej napiši novi del zelo dobra zgodba
4
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
nadqljujjj:thumbsup::thumbsup:
3
Odlicna zgodbaaa
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej!
Hvala vsem, ki ste prebrali moj prvi del prve objave.
Komentirajte da vidim kako se vam zdi če se splača nadaljevati.
Še enkrat hvala vsem.
čebelč
Hvala vsem, ki ste prebrali moj prvi del prve objave.
Komentirajte da vidim kako se vam zdi če se splača nadaljevati.
Še enkrat hvala vsem.
čebelč
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
hej spet
novi del pride nslednjo nedeljo. no vsaj upam....
čebelč
novi del pride nslednjo nedeljo. no vsaj upam....
čebelč
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej čebelč, marelč tuki (ha! še rima se).
Ej, ful dobr... resno mislm nujno moraš napisat naslednji del. Zdej grem pa brat še 2. del. komi čakam, da izvem, kdo vstop v sobo. (če bi ugibala bi rekla, da Nik). o bom nehala nakladat...
marelč
Ej, ful dobr... resno mislm nujno moraš napisat naslednji del. Zdej grem pa brat še 2. del. komi čakam, da izvem, kdo vstop v sobo. (če bi ugibala bi rekla, da Nik). o bom nehala nakladat...
marelč
1
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.



Pisalnica