omg guyss, 10 dell:kiss:. zakaj gre to tok hitrr, nism si niti predstavlala, da bom napisala tok delov. tko mislna sm da bom obupala haha, ampak zarad vas nismm, kr ste tok najs,tok faking suportate me, da si ne znate predstavlat. no uživajte v 10. delu <33
------------------------------------------------------
Takoj pokličem Emily in ji povem, da se jutri spet dobim z Jamesom. Ona se sploh ne osredotoča name in Jamesa, a mi z največjim navdušenjem, kar ga premore pove, da jo je Jack povabil ven.
Na žalost si je zapomnila, da sem ji rekla, da pridem k njej, če jo James povabi ven. Saj se ne gre za to, da je ne maram ali podobno, samo vedno je ona na prvem mestu. Ko se njej zgodi nekaj, se mora vse vrteti samo okrog nje. Nikoli ne posluša težav drugih, samo ko so povezane z njo. Vedno večkrat se sprašujem, ali sva sploh dobri prijateljici?
Vseeno se odpravim proti njeni hiši, skozi mesto. Medtem, ko hodim opazujem hiše in bloke, ki jih osvetljuje zahajajoče sonce. Ura se bliža sedmi in pri Emily se ne bom mogla zadržati dolgo.
Ko pridem do Emilyine hiše pozvonim in vrata mi odpre njena mama.
»O živijo Sophie, kako si?«
»V redu.«
»Joj, Emily mi ni nič povedala, da prideš, če ne bi kaj spekla. Boš kaj pila?«
Preden ji uspem karkoli odgovoriti, pride Emily in me zvleče v sobo. Kaj bi jaz dala, da bi imela take starše, Emily pa se do njih obnaša precej nehvaležno.
»Alo poslušaj, Jack me je povabil ven. Dobiva se v torek.«
V glavi izračunam, da je to čez dva dneva.
»Povej mi kaj naj oblečem.«
Iz omare vleče stotine hlač in majic, odloča pa se tudi med krili. Moji odgovori so samo aha, hmm, ne vem. V resnici me ne zanima, kaj bo oblekla, saj ima dovolj dober okus, da se sama odloči.
Sploh nisem pri stvari, vmes ji nekajkrat poskusim razložiti kaj se dogaja med Jamesom in mano a mi preprosto ne pusti do besede. Samo naklada kako ji je Jack všeč. Na koncu le izbere oprijeto majico in krilce.
Hitro se poslovim in ji zaželim srečo. Zdaj je ura že skoraj osem in mesta ne osvetljuje več sonce, čez pol ure se bo naredila tema. Hodim proti domu in se ozrem v nebo. Naenkrat postanem nekako žalostna. Ne vem zakaj. Po glavi se mi podijo samo mama, James in Emily.
Strah me je kaj bo mama spet storila, ko bo prišla nazaj. Poskusila mi bo ustreči na vse možne načine, medtem ko si bom jaz želela samo malo miru. Ne vem kaj bo z Jamesom, mi mogoče vrača čustva. Si upam to verjeti? Emily pa ne vem, je prava prijateljica. Bi morala to prijateljstvo končati?
Tako zelo razmišljam, da naenkrat pred sabo začutim nekaj trdega. Pred mano je človek. V nekoga sem se zabila. Hitro se opravičim in pohitim naprej. Šele takrat dojamem, da sem se zabila v Jacka. Emilyinega Jacka. To razmišljanje je zgrešeno, nihče ni Emilyin.
------------------------------------------------------
okej ja to je vsee, ampak kmal dobite nov dell<33
lov u all<3
------------------------------------------------------
Takoj pokličem Emily in ji povem, da se jutri spet dobim z Jamesom. Ona se sploh ne osredotoča name in Jamesa, a mi z največjim navdušenjem, kar ga premore pove, da jo je Jack povabil ven.
Na žalost si je zapomnila, da sem ji rekla, da pridem k njej, če jo James povabi ven. Saj se ne gre za to, da je ne maram ali podobno, samo vedno je ona na prvem mestu. Ko se njej zgodi nekaj, se mora vse vrteti samo okrog nje. Nikoli ne posluša težav drugih, samo ko so povezane z njo. Vedno večkrat se sprašujem, ali sva sploh dobri prijateljici?
Vseeno se odpravim proti njeni hiši, skozi mesto. Medtem, ko hodim opazujem hiše in bloke, ki jih osvetljuje zahajajoče sonce. Ura se bliža sedmi in pri Emily se ne bom mogla zadržati dolgo.
Ko pridem do Emilyine hiše pozvonim in vrata mi odpre njena mama.
»O živijo Sophie, kako si?«
»V redu.«
»Joj, Emily mi ni nič povedala, da prideš, če ne bi kaj spekla. Boš kaj pila?«
Preden ji uspem karkoli odgovoriti, pride Emily in me zvleče v sobo. Kaj bi jaz dala, da bi imela take starše, Emily pa se do njih obnaša precej nehvaležno.
»Alo poslušaj, Jack me je povabil ven. Dobiva se v torek.«
V glavi izračunam, da je to čez dva dneva.
»Povej mi kaj naj oblečem.«
Iz omare vleče stotine hlač in majic, odloča pa se tudi med krili. Moji odgovori so samo aha, hmm, ne vem. V resnici me ne zanima, kaj bo oblekla, saj ima dovolj dober okus, da se sama odloči.
Sploh nisem pri stvari, vmes ji nekajkrat poskusim razložiti kaj se dogaja med Jamesom in mano a mi preprosto ne pusti do besede. Samo naklada kako ji je Jack všeč. Na koncu le izbere oprijeto majico in krilce.
Hitro se poslovim in ji zaželim srečo. Zdaj je ura že skoraj osem in mesta ne osvetljuje več sonce, čez pol ure se bo naredila tema. Hodim proti domu in se ozrem v nebo. Naenkrat postanem nekako žalostna. Ne vem zakaj. Po glavi se mi podijo samo mama, James in Emily.
Strah me je kaj bo mama spet storila, ko bo prišla nazaj. Poskusila mi bo ustreči na vse možne načine, medtem ko si bom jaz želela samo malo miru. Ne vem kaj bo z Jamesom, mi mogoče vrača čustva. Si upam to verjeti? Emily pa ne vem, je prava prijateljica. Bi morala to prijateljstvo končati?
Tako zelo razmišljam, da naenkrat pred sabo začutim nekaj trdega. Pred mano je človek. V nekoga sem se zabila. Hitro se opravičim in pohitim naprej. Šele takrat dojamem, da sem se zabila v Jacka. Emilyinega Jacka. To razmišljanje je zgrešeno, nihče ni Emilyin.
------------------------------------------------------
okej ja to je vsee, ampak kmal dobite nov dell<33
lov u all<3
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omg, full dobr, res maš talent pač ful dobro pišeš<3 nadarjena sii. a sem loh fen nuber 14?
lovju<3
lovju<3
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OBOŽUJEM tvojo zgodbo<3333
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
LOVAMM<33 ressss maš talent za pisanjeee
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omg kok dobr:heart_eyes:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
fuuul dobr deeel :heart_eyes: lovam :kissing_heart: upam da pride kmalu naslednji del :grin:
nadaljuj, ker obvladaš pisanje <33
fen 14
nadaljuj, ker obvladaš pisanje <33
fen 14
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OPPA, zdej paa je Jack pršu mauu na scenoo :heart::fire::boom: slej :heart_eyes: res ful dobr pišeš haha zdej sm pa mau zgubla Un feeling abt Emily bahaha :kiss: Obožujem<3 lysm :sparkles::kissing_heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
uuuu
ful je dobrooo:relieved::heart_eyes:
ful je dobrooo:relieved::heart_eyes:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
komi cakamm na nov delllllll<333333333
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Omg obupujem!!!!!:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
Tko nevem tvoj slog pisanja...
Mwah:kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart:
Tko nevem tvoj slog pisanja...
Mwah:kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart:
0
Moj odgovor:
Vadduajdu
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Prijatlska dilema
torj jst že od majhnega poznam to eno punco ker ma moje sosede za stare starše+je moja sorodnica. no kot mala je meni šla ona na živce in sem se smao delala da sem z njo prijateljica (pač kk otročje) to pa tudi zato ker je bla bolj podivjana in malo kao troublemaker. ampak js sem se znjo vseeno tak skori vsak vikend z njo družla in pol v zadnih letih se je tudi "poboljšala" in sva se recimo da bl razumeli. ta punca pa je tudi 2 let mlajša od mene in je ponavadi kr otročja oz kaj hočem povedat da še ne razmišlja lih zrelo (no sej kot da jaz pa). no in te stvari mene motjo in že iz otroštva je ona hotla čustveno manipulirat npr. "če to narediš ne bova več prjatlci" ampak meni je blo vseeno ker me je malo bolel k za njo (pač takrat itak nisem hotla bit njena prjatlca). ona se je pa tudi vedno hotla z mano družit in je s tem bla tud ful vsijliva (pa ko sem ji rekla da mam dovolj al pa ji poskusla namignit je še ona kr vztrajala) in js ji itak nisem mogla kr rečt da mi ni za druženje tak da sem se včasih lagala da mam opravke al pa sem ji med druženjem kr mal zbežala 🫣
no tega zdj ne delam več pa ona tud ne sili tolko (to sva pač rešli ker sem ji nekak pol dopovedla, da je meni 7 ur druženja preveč in da mi je 1 ura že dovolj). in pol sva tud posltali nekak bff. no sej ne rečem da sem js tu nek angelček kr nisem in vem da ma ona tud svoje težave ampak je za moje pojme še za moja leta malo nezrela, malo čustveno manipulira (sej ji ne uspeva ampak ja), velikokrat pove tud kaj svoji mami kar men ni ušeč ker lahko pol njena mami tud moji mami kaj pove kar js mogoč pred nji skrivam in v njeni družbi se ne počutim lih najbolje (pa mot me tud da je tak insecure in pol meni govori kak sem lepa kar pa vem da v njenih očeh nisem in se ji včasih to tudsliš-pač come on girl). pa ona je taka oseba da rab nek reasurance (npr. če se kaj mejčken sprema pol ona piše kak me lova pa kak je vesela da me ma kot da želi z mojim odzivom na to potrditi da sva še prijatlci). pač mene njena družba emotionali exaust me.
no in moj point je da js nočem bit več z njo prijatlca vsaj ne najboljša in no se. se že recimo poskusla odaljit od nje ampak ni to tak lahko. in fora je v tem da se bom js tud kmal preselila in njo zdj skrbi da si bom tam našla druge prjatlce ki mi bodo boljše od nje in da ona ne bo več moja bff, ker pač ona zgleda da dobiva tak vibe od mene (no sej nima lih narobe). pač js njej pomenm tko vse in sem ji ful special in ona nebi mogla brez mene ampak ve da ona ni to zame (njene besede)-ona nima tudi ne ravno vlk prijateljev izven šole (sej js tud ne but like you see waht im getting at) in ji pomojem za to tud tolk pomenm. v glavnem js sem si itak mislila da se bom lah mal oddaljila od nje ko se bom preselila pol pa bom bla še itak verjetn zaposlena s šolo. in zadnjič se mi je ona o tem začela jokat (kot sem že nekaj prej povedla) pa kk bo pogrešala naše druženje pa da jo spomini na nas ožalostijo ker ve da tega ne bo več (nas=js, ona, pa še moji sorojenc ). in sej js ji pravm naj bo vesela da smo se meli fajn in da ma lepe spomine oz da je to doživela. in ona men tud pol začne razlagat kk lahko ona mene pride obistkat z vlako pa ne vem kj vse še (pač sure, sam ne vsak teden). pa ona pogreša mojo družbo že po tak enem tednu, men pa je že vsak mesec preveč (ker moj social battery je malo šit).
moje vprašanje je kak naj nisem njena bff (pa tak ti labelsi kdo je bff pa kdo ni mi je zdaj ko postajam starejša malo bol tk) in kak ji naj to dopovem oz se je znebim brez da bi jo totalno prizadela in kk naj to nardim, še posebej ker je moja sorodnica (pač to je tak the only problem, če ne bi bli sorodnici in če starši ne bi bli prijatelji bi blo to ful lażje)???
no tega zdj ne delam več pa ona tud ne sili tolko (to sva pač rešli ker sem ji nekak pol dopovedla, da je meni 7 ur druženja preveč in da mi je 1 ura že dovolj). in pol sva tud posltali nekak bff. no sej ne rečem da sem js tu nek angelček kr nisem in vem da ma ona tud svoje težave ampak je za moje pojme še za moja leta malo nezrela, malo čustveno manipulira (sej ji ne uspeva ampak ja), velikokrat pove tud kaj svoji mami kar men ni ušeč ker lahko pol njena mami tud moji mami kaj pove kar js mogoč pred nji skrivam in v njeni družbi se ne počutim lih najbolje (pa mot me tud da je tak insecure in pol meni govori kak sem lepa kar pa vem da v njenih očeh nisem in se ji včasih to tudsliš-pač come on girl). pa ona je taka oseba da rab nek reasurance (npr. če se kaj mejčken sprema pol ona piše kak me lova pa kak je vesela da me ma kot da želi z mojim odzivom na to potrditi da sva še prijatlci). pač mene njena družba emotionali exaust me.
no in moj point je da js nočem bit več z njo prijatlca vsaj ne najboljša in no se. se že recimo poskusla odaljit od nje ampak ni to tak lahko. in fora je v tem da se bom js tud kmal preselila in njo zdj skrbi da si bom tam našla druge prjatlce ki mi bodo boljše od nje in da ona ne bo več moja bff, ker pač ona zgleda da dobiva tak vibe od mene (no sej nima lih narobe). pač js njej pomenm tko vse in sem ji ful special in ona nebi mogla brez mene ampak ve da ona ni to zame (njene besede)-ona nima tudi ne ravno vlk prijateljev izven šole (sej js tud ne but like you see waht im getting at) in ji pomojem za to tud tolk pomenm. v glavnem js sem si itak mislila da se bom lah mal oddaljila od nje ko se bom preselila pol pa bom bla še itak verjetn zaposlena s šolo. in zadnjič se mi je ona o tem začela jokat (kot sem že nekaj prej povedla) pa kk bo pogrešala naše druženje pa da jo spomini na nas ožalostijo ker ve da tega ne bo več (nas=js, ona, pa še moji sorojenc ). in sej js ji pravm naj bo vesela da smo se meli fajn in da ma lepe spomine oz da je to doživela. in ona men tud pol začne razlagat kk lahko ona mene pride obistkat z vlako pa ne vem kj vse še (pač sure, sam ne vsak teden). pa ona pogreša mojo družbo že po tak enem tednu, men pa je že vsak mesec preveč (ker moj social battery je malo šit).
moje vprašanje je kak naj nisem njena bff (pa tak ti labelsi kdo je bff pa kdo ni mi je zdaj ko postajam starejša malo bol tk) in kak ji naj to dopovem oz se je znebim brez da bi jo totalno prizadela in kk naj to nardim, še posebej ker je moja sorodnica (pač to je tak the only problem, če ne bi bli sorodnici in če starši ne bi bli prijatelji bi blo to ful lażje)???
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Glasujem za Primeri Scotland Yarda a baletgirl. ...
Glasujem za Primeri Scotland Yarda, administracijo33 ...



Pisalnica