Ela je obstala. V roki je držala pismo brez črk, a vsaka vlakna v papirju so jo vabila, da začne. Pogledala je okoli sebe — nebo nad njo je bilo brez oblakov, mirno, a živo. Pisemske ptice so krožile nad njo, nekatere se spuščale, kot da bi želele prebrati, kaj bo zapisala.
S tresočo roko je vzela pero, ki je ležalo ob pismu. Ni ga prej opazila — kot da se je prikazalo šele, ko je bila pripravljena. Pero ni bilo iz kovine, temveč iz lesa in peruti — znan občutek, kot da ga je že nekoč držala.
Zapisala je prve besede:
»Danes sem pripravljena, da odpustim – ne zato, ker je pozaba lažja, ampak ker sem utrujena od boja s sencami.«
Z vsakim stavkom je občutila, kako se nekaj spreminja. Hodnik za njo je začel bledeti, spomini, ki so nekoč bolela, so se vračali, a ne več z ostrino – kot bi postali slike v knjigi, ki jih lahko pogleda, a ji ne trgajo več kože.
Nadaljevala je:
»Bolečina ne izgine, a spremeni obliko, če ji dovolim dihati. Spomini niso sovražniki – so opomniki, kdo sem bila in kam ne želim več stopiti.«
Ko je končala zadnji stavek, je papir zasijal za trenutek, nato pa se razblinil v svetlobo. Nebo nad njo je postajalo vse svetlejše, pesem otroka pa se je prelivala v glasove mnogih – kot zbor tistih, ki so ji nekoč nekaj pomenili.
Zaprla je oči.
Ko jih je spet odprla, ni bila več v hodniku, ne pod nebom. Bila je v svoji sobi, a nekaj se je spremenilo. Na mizi je ležala beležka – nova, prazna. Na naslovnici: »Zdaj.«
Ela se je nasmehnila. Prvič po dolgem času.
Ker je vedela – preteklost ni več pisala njenih korakov.
Zdaj je pisala sama.
S tresočo roko je vzela pero, ki je ležalo ob pismu. Ni ga prej opazila — kot da se je prikazalo šele, ko je bila pripravljena. Pero ni bilo iz kovine, temveč iz lesa in peruti — znan občutek, kot da ga je že nekoč držala.
Zapisala je prve besede:
»Danes sem pripravljena, da odpustim – ne zato, ker je pozaba lažja, ampak ker sem utrujena od boja s sencami.«
Z vsakim stavkom je občutila, kako se nekaj spreminja. Hodnik za njo je začel bledeti, spomini, ki so nekoč bolela, so se vračali, a ne več z ostrino – kot bi postali slike v knjigi, ki jih lahko pogleda, a ji ne trgajo več kože.
Nadaljevala je:
»Bolečina ne izgine, a spremeni obliko, če ji dovolim dihati. Spomini niso sovražniki – so opomniki, kdo sem bila in kam ne želim več stopiti.«
Ko je končala zadnji stavek, je papir zasijal za trenutek, nato pa se razblinil v svetlobo. Nebo nad njo je postajalo vse svetlejše, pesem otroka pa se je prelivala v glasove mnogih – kot zbor tistih, ki so ji nekoč nekaj pomenili.
Zaprla je oči.
Ko jih je spet odprla, ni bila več v hodniku, ne pod nebom. Bila je v svoji sobi, a nekaj se je spremenilo. Na mizi je ležala beležka – nova, prazna. Na naslovnici: »Zdaj.«
Ela se je nasmehnila. Prvič po dolgem času.
Ker je vedela – preteklost ni več pisala njenih korakov.
Zdaj je pisala sama.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
oo kok dobra zgodba. kar tako naprej🩵🩷🥰
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Se strinjam s #cokies!!!
Ful dobro pišeš<3
Ful dobro pišeš<3
1
Moj odgovor:
Svetovalnica
VALETA
Hej, mi smo zdej zacel razmisljat kaj bi bla rdeca nit za valeto in noben nima ideje kaj bi blo.
Tud ze vec k en mesec izbiramo pesem k bi jo pel vsi skupi na koncu ampak nimamo nobene ideje in bomo verjetn mogl pet zgodbo o prijateljstvu k jo itak poje vsaka generacija na nasi soli.
A ima kdo res kaksno dobro idejo za rdeco nit valete, ker rabmo pocas vedet ker nam ze ucitelji s tem tezijo.
Tud ze vec k en mesec izbiramo pesem k bi jo pel vsi skupi na koncu ampak nimamo nobene ideje in bomo verjetn mogl pet zgodbo o prijateljstvu k jo itak poje vsaka generacija na nasi soli.
A ima kdo res kaksno dobro idejo za rdeco nit valete, ker rabmo pocas vedet ker nam ze ucitelji s tem tezijo.
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(41)
Vesela šola me ne zanima.
(66)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(112)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(36)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Okej, no zdaj pa preveri, kdaj je bila objavlena ...






Pisalnica