Ela je obstala. V roki je držala pismo brez črk, a vsaka vlakna v papirju so jo vabila, da začne. Pogledala je okoli sebe — nebo nad njo je bilo brez oblakov, mirno, a živo. Pisemske ptice so krožile nad njo, nekatere se spuščale, kot da bi želele prebrati, kaj bo zapisala.
S tresočo roko je vzela pero, ki je ležalo ob pismu. Ni ga prej opazila — kot da se je prikazalo šele, ko je bila pripravljena. Pero ni bilo iz kovine, temveč iz lesa in peruti — znan občutek, kot da ga je že nekoč držala.
Zapisala je prve besede:
»Danes sem pripravljena, da odpustim – ne zato, ker je pozaba lažja, ampak ker sem utrujena od boja s sencami.«
Z vsakim stavkom je občutila, kako se nekaj spreminja. Hodnik za njo je začel bledeti, spomini, ki so nekoč bolela, so se vračali, a ne več z ostrino – kot bi postali slike v knjigi, ki jih lahko pogleda, a ji ne trgajo več kože.
Nadaljevala je:
»Bolečina ne izgine, a spremeni obliko, če ji dovolim dihati. Spomini niso sovražniki – so opomniki, kdo sem bila in kam ne želim več stopiti.«
Ko je končala zadnji stavek, je papir zasijal za trenutek, nato pa se razblinil v svetlobo. Nebo nad njo je postajalo vse svetlejše, pesem otroka pa se je prelivala v glasove mnogih – kot zbor tistih, ki so ji nekoč nekaj pomenili.
Zaprla je oči.
Ko jih je spet odprla, ni bila več v hodniku, ne pod nebom. Bila je v svoji sobi, a nekaj se je spremenilo. Na mizi je ležala beležka – nova, prazna. Na naslovnici: »Zdaj.«
Ela se je nasmehnila. Prvič po dolgem času.
Ker je vedela – preteklost ni več pisala njenih korakov.
Zdaj je pisala sama.
S tresočo roko je vzela pero, ki je ležalo ob pismu. Ni ga prej opazila — kot da se je prikazalo šele, ko je bila pripravljena. Pero ni bilo iz kovine, temveč iz lesa in peruti — znan občutek, kot da ga je že nekoč držala.
Zapisala je prve besede:
»Danes sem pripravljena, da odpustim – ne zato, ker je pozaba lažja, ampak ker sem utrujena od boja s sencami.«
Z vsakim stavkom je občutila, kako se nekaj spreminja. Hodnik za njo je začel bledeti, spomini, ki so nekoč bolela, so se vračali, a ne več z ostrino – kot bi postali slike v knjigi, ki jih lahko pogleda, a ji ne trgajo več kože.
Nadaljevala je:
»Bolečina ne izgine, a spremeni obliko, če ji dovolim dihati. Spomini niso sovražniki – so opomniki, kdo sem bila in kam ne želim več stopiti.«
Ko je končala zadnji stavek, je papir zasijal za trenutek, nato pa se razblinil v svetlobo. Nebo nad njo je postajalo vse svetlejše, pesem otroka pa se je prelivala v glasove mnogih – kot zbor tistih, ki so ji nekoč nekaj pomenili.
Zaprla je oči.
Ko jih je spet odprla, ni bila več v hodniku, ne pod nebom. Bila je v svoji sobi, a nekaj se je spremenilo. Na mizi je ležala beležka – nova, prazna. Na naslovnici: »Zdaj.«
Ela se je nasmehnila. Prvič po dolgem času.
Ker je vedela – preteklost ni več pisala njenih korakov.
Zdaj je pisala sama.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
oo kok dobra zgodba. kar tako naprej🩵🩷🥰
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Se strinjam s #cokies!!!
Ful dobro pišeš<3
Ful dobro pišeš<3
1
Moj odgovor:
Anonimnica26
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Pobeg od doma
zadnje čase težko spim, se jokam in tudi vcasuh režem,ker ne vem kako nehat. doma nisem slišana razen ko sem jezna in takeat se še bolj derejo name in mi vzamejo stvari in dajo kazni. zelo sem utrujena cez dan,nimam energije kljun ADHD in obicajno sm bila bolj zgovorna zdaj pa niti pri tistih ob katerih sem sporscena nisem najbolje. veliko me zebe in doma imam veliko problemov potem pa še v šoli. res hočem pobegniti od doma a ne vem kam ali ima kdo idejo? stara sem 14. hvala za pomoč in ali kdo ve ce je to morda anxiety, depressen ali kaj drugega. svetovalna delavka nekaj ze ve in bff a ne vsega in niti ne znam opisati tega zato sploh ne govorim vec o tem. in vedno vec me boli trebuh sploh ne vem zakaj. in tudi nekak izgubljam svojo luč,, spet sem insecure o mojem telesu, pa nekak nism zadovoljna s sabo morm bit perfect...
Vprašanje
Kako bi ocenil/a letošnje teme za Ti&jaz?
So zelo zanimive in aktualne.
(108)
Nekatere so mi všeč, ne pa vse.
(129)
Ne preberem Ti&jaz.
(44)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Wowwww lolyyy js nism vedla da ti tko dobr ...
wow res je lepo pa srecno pri sprejemcih ...
Res zelooooooooooooooooo lepo!!!!!!
Upam ...






Pisalnica