Ela je obstala. V roki je držala pismo brez črk, a vsaka vlakna v papirju so jo vabila, da začne. Pogledala je okoli sebe — nebo nad njo je bilo brez oblakov, mirno, a živo. Pisemske ptice so krožile nad njo, nekatere se spuščale, kot da bi želele prebrati, kaj bo zapisala.
S tresočo roko je vzela pero, ki je ležalo ob pismu. Ni ga prej opazila — kot da se je prikazalo šele, ko je bila pripravljena. Pero ni bilo iz kovine, temveč iz lesa in peruti — znan občutek, kot da ga je že nekoč držala.
Zapisala je prve besede:
»Danes sem pripravljena, da odpustim – ne zato, ker je pozaba lažja, ampak ker sem utrujena od boja s sencami.«
Z vsakim stavkom je občutila, kako se nekaj spreminja. Hodnik za njo je začel bledeti, spomini, ki so nekoč bolela, so se vračali, a ne več z ostrino – kot bi postali slike v knjigi, ki jih lahko pogleda, a ji ne trgajo več kože.
Nadaljevala je:
»Bolečina ne izgine, a spremeni obliko, če ji dovolim dihati. Spomini niso sovražniki – so opomniki, kdo sem bila in kam ne želim več stopiti.«
Ko je končala zadnji stavek, je papir zasijal za trenutek, nato pa se razblinil v svetlobo. Nebo nad njo je postajalo vse svetlejše, pesem otroka pa se je prelivala v glasove mnogih – kot zbor tistih, ki so ji nekoč nekaj pomenili.
Zaprla je oči.
Ko jih je spet odprla, ni bila več v hodniku, ne pod nebom. Bila je v svoji sobi, a nekaj se je spremenilo. Na mizi je ležala beležka – nova, prazna. Na naslovnici: »Zdaj.«
Ela se je nasmehnila. Prvič po dolgem času.
Ker je vedela – preteklost ni več pisala njenih korakov.
Zdaj je pisala sama.
S tresočo roko je vzela pero, ki je ležalo ob pismu. Ni ga prej opazila — kot da se je prikazalo šele, ko je bila pripravljena. Pero ni bilo iz kovine, temveč iz lesa in peruti — znan občutek, kot da ga je že nekoč držala.
Zapisala je prve besede:
»Danes sem pripravljena, da odpustim – ne zato, ker je pozaba lažja, ampak ker sem utrujena od boja s sencami.«
Z vsakim stavkom je občutila, kako se nekaj spreminja. Hodnik za njo je začel bledeti, spomini, ki so nekoč bolela, so se vračali, a ne več z ostrino – kot bi postali slike v knjigi, ki jih lahko pogleda, a ji ne trgajo več kože.
Nadaljevala je:
»Bolečina ne izgine, a spremeni obliko, če ji dovolim dihati. Spomini niso sovražniki – so opomniki, kdo sem bila in kam ne želim več stopiti.«
Ko je končala zadnji stavek, je papir zasijal za trenutek, nato pa se razblinil v svetlobo. Nebo nad njo je postajalo vse svetlejše, pesem otroka pa se je prelivala v glasove mnogih – kot zbor tistih, ki so ji nekoč nekaj pomenili.
Zaprla je oči.
Ko jih je spet odprla, ni bila več v hodniku, ne pod nebom. Bila je v svoji sobi, a nekaj se je spremenilo. Na mizi je ležala beležka – nova, prazna. Na naslovnici: »Zdaj.«
Ela se je nasmehnila. Prvič po dolgem času.
Ker je vedela – preteklost ni več pisala njenih korakov.
Zdaj je pisala sama.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
oo kok dobra zgodba. kar tako naprej🩵🩷🥰
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Se strinjam s #cokies!!!
Ful dobro pišeš<3
Ful dobro pišeš<3
1
Moj odgovor:
Osmošolka<3
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Testi
hoj!
jaz imam eden manjši problem glede šole.
Torej jaz sem 8. razred in imam same 5ke - dokler smo pri spraševanjih.
Preprosto nevem ampak na testu ponavadi fašem 4 ali pa 3 ker se preprosto zmedem, pač ubistvu razumem snov ampak ne znam oblikovati odgovorov na vprašanja, in se mi stvari pomešajo v glavi in preprosto na koncu ni 5 in sem razočarana nad sabo.
Jutri pišemo zgodovino in me je že zdaj strah da se ne bom odrezala tako dobro kakor sem zmožna pri spraševanju.
vesela bom če mi zna kdo svetovati in če imate vi iste probleme.
jaz imam eden manjši problem glede šole.
Torej jaz sem 8. razred in imam same 5ke - dokler smo pri spraševanjih.
Preprosto nevem ampak na testu ponavadi fašem 4 ali pa 3 ker se preprosto zmedem, pač ubistvu razumem snov ampak ne znam oblikovati odgovorov na vprašanja, in se mi stvari pomešajo v glavi in preprosto na koncu ni 5 in sem razočarana nad sabo.
Jutri pišemo zgodovino in me je že zdaj strah da se ne bom odrezala tako dobro kakor sem zmožna pri spraševanju.
vesela bom če mi zna kdo svetovati in če imate vi iste probleme.
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(11)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(7)
Šport me na sploh ne zanima.
(7)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
suprrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr
Fuuuuuul dobr!!Ne nehat pisat:kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::
Kul!!!Ljubesensko?Kar nadaljuj!!!:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::clap::cl
Pa super playlista:snowman2::snowman2::snowman2::racehorse::racehorse::racehorse::evergreen_tree::evergreen_tree::evergreen_tree:- ...






Pisalnica