Pisalnica
Četrtek, 17.8.2023
Dragi dnevnik,
Danes je bil dan, ki ga bom težko pozabila. Mark in jaz sva se zbudila s težkim srcem, saj je bil to dan, ko je Mark moral povedati nekaj težkega. Obraz mu je izražal mešane občutke, ko mi je skrivnostno dejal, da mora nekaj pomembnega povedati.
"Saj veš, da sem ti obljubil iskrenost," je rekel Mark s tišjim glasom. "In zdaj je prišel čas, da ti povem nekaj, kar me je prizadelo do srca. Moja družina se seli... v drugo državo."
Njegove besede so me presunile. Čutila sem, kako moje srce utripa hitreje, saj sem vedela, da to pomeni, da se morava posloviti. Mark je nadaljeval, vendar je bilo jasno, da tudi njega prevzema čustvena vihra.
"Moj oče je dobil novo delovno mesto v drugi državi, in družina se mora preseliti z njim," je pojasnil. "To se je zgodilo nepričakovano in nenadoma, in nisem pripravljen pustiti vsega za sabo."
Vem, kako pomembna je njegova družina zanj. Živijo v nepredstavljivem strpnem in ljubečem okolju, in zdaj mora zapustiti vse, kar mu je drago. Moje srce se je stiskalo, saj sem vedela, da se mora odločiti za svojo družino.
Mark je nadaljeval, "Nisem si predstavljal, da se bo to zgodilo. Zdaj se moram posloviti od vsega, kar mi je ljubo, tudi od tebe."
Njegove besede so me bolele, a hkrati sem razumela njegove občutke. Resnica je, da ljubezen ni vedno enostavna in ne pozna vedno srečnega konca. Bilo mi je jasno, da moram biti močna, da mu podprem odločitev.
"Tvoja družina je tvoja prioriteta, in ne bom ti stala na poti," sem mu tiho odgovorila, kljub temu da me je to zelo prizadelo.
Objela sva se in v tišini delila trenutek, ki bo za vedno ostal v najinem srcu. Ne veva, kaj prinaša prihodnost, a sva se obljubila, da se bova spominjala tega čudovitega obdobja, ki sva ga preživela skupaj.
Nisem vedela, kako naj se posloviva, a v srcu sem čutila, da se najinega razmerja ne da kar tako pozabiti. Naša ljubezen bo vedno posebna, ne glede na razdaljo med nama. In lahko poskusiva z zvezo na daljavo.
Tako sem zdaj tukaj, dragi dnevnik, preplavljena z mešanimi čustvi. Mark se seli v drugo državo, in ne vem, kdaj se bova ponovno srečala. A upanje in spomini ostajajo moja opora.
Dragi dnevnik,
Danes je bil dan, ki ga bom težko pozabila. Mark in jaz sva se zbudila s težkim srcem, saj je bil to dan, ko je Mark moral povedati nekaj težkega. Obraz mu je izražal mešane občutke, ko mi je skrivnostno dejal, da mora nekaj pomembnega povedati.
"Saj veš, da sem ti obljubil iskrenost," je rekel Mark s tišjim glasom. "In zdaj je prišel čas, da ti povem nekaj, kar me je prizadelo do srca. Moja družina se seli... v drugo državo."
Njegove besede so me presunile. Čutila sem, kako moje srce utripa hitreje, saj sem vedela, da to pomeni, da se morava posloviti. Mark je nadaljeval, vendar je bilo jasno, da tudi njega prevzema čustvena vihra.
"Moj oče je dobil novo delovno mesto v drugi državi, in družina se mora preseliti z njim," je pojasnil. "To se je zgodilo nepričakovano in nenadoma, in nisem pripravljen pustiti vsega za sabo."
Vem, kako pomembna je njegova družina zanj. Živijo v nepredstavljivem strpnem in ljubečem okolju, in zdaj mora zapustiti vse, kar mu je drago. Moje srce se je stiskalo, saj sem vedela, da se mora odločiti za svojo družino.
Mark je nadaljeval, "Nisem si predstavljal, da se bo to zgodilo. Zdaj se moram posloviti od vsega, kar mi je ljubo, tudi od tebe."
Njegove besede so me bolele, a hkrati sem razumela njegove občutke. Resnica je, da ljubezen ni vedno enostavna in ne pozna vedno srečnega konca. Bilo mi je jasno, da moram biti močna, da mu podprem odločitev.
"Tvoja družina je tvoja prioriteta, in ne bom ti stala na poti," sem mu tiho odgovorila, kljub temu da me je to zelo prizadelo.
Objela sva se in v tišini delila trenutek, ki bo za vedno ostal v najinem srcu. Ne veva, kaj prinaša prihodnost, a sva se obljubila, da se bova spominjala tega čudovitega obdobja, ki sva ga preživela skupaj.
Nisem vedela, kako naj se posloviva, a v srcu sem čutila, da se najinega razmerja ne da kar tako pozabiti. Naša ljubezen bo vedno posebna, ne glede na razdaljo med nama. In lahko poskusiva z zvezo na daljavo.
Tako sem zdaj tukaj, dragi dnevnik, preplavljena z mešanimi čustvi. Mark se seli v drugo državo, in ne vem, kdaj se bova ponovno srečala. A upanje in spomini ostajajo moja opora.
Moj odgovor:
volkulca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
osamljenost?
hej!
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(53)
Vesela šola me ne zanima.
(85)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(146)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(55)
