Pisalnica
Petek, 15. 9. 2023
Dragi dnevnik,
Danes je bil precej naporen dan, a hkrati tudi izjemno vznemirljiv. Zjutraj sem se odločila, da bom končno sledila svojim sanjam in se prijavila na natečaj za stilista v reviji, ki sem jo nedavno začela spremljati. To je bila prelomna odločitev, saj sem se odločila stopiti iz svoje cone udobja in poskusiti nekaj novega.
Cel dan sem preživela s šivanjem in oblikovanjem obleke za natečaj. Izbrala sem čudovito svetlo modro blago in začela ustvarjati svoje umetniško delo. Vsaka šiv je bil skrbno premišljen, vsak detajl je bil natančno dodelan. V svoji obleki sem želela izraziti svoj osebni slog ter strast do oblikovanja.
Ko sem končno dokončala obleko, sem jo nestrpno zložila v škatlo in odhitela na pošto. Hotela sem, da moje delo čim prej prispe v revijo. Bila sem živčna in navdušena hkrati, saj sem vedela, da sem naredila nekaj, kar me resnično izpolnjuje.
Poleg tega pa sem danes opravila še eno pomembno opravilo - pakiranje. V ponedeljek se bom skupaj s Tino preselila v novo šolo, ki ima spalnice za dva člana. Začela sem izbirati stvari, ki jih bom vzela s seboj. V svojo prtljago sem pospravila oblačila, ki sem jih izbrala za različne priložnosti, svoje najljubše knjige, dnevnik, nekaj osebnih spominov in nekaj kosov nakita, ki mi veliko pomenijo. Prav tako sem poskrbela za šolske potrebščine in udobne čevlje.
V popoldanskih urah smo imeli še zadnje ure v stari šoli pred odhodom. Bilo je malce žalostno, saj se bom morala posloviti od svojih prijateljev in učiteljev. A hkrati sem bila polna pričakovanja in navdušenja nad novimi izzivi, ki me čakajo.
In zdaj, ko se pripravljam na to novo poglavje v svojem življenju, želim izraziti tudi hvaležnost za vse, kar sem dosegla do zdaj. Z vsemi izkušnjami in spoznanji, ki sem jih pridobila, sem pripravljena na nove podvige.
Preden zaključim, pa naj ti še povem, da se selim v kraj Portorož, ki je od mojega domačega kraja oddaljen približno 2 uri. Novo šolo, novo okolje, nove ljudi - vse to me čaka in ne morem se dočakati.
Do naslednjega zapisa, polna pričakovanja in z novim pogumom, te objemam.
Tvoja Mina
Dragi dnevnik,
Danes je bil precej naporen dan, a hkrati tudi izjemno vznemirljiv. Zjutraj sem se odločila, da bom končno sledila svojim sanjam in se prijavila na natečaj za stilista v reviji, ki sem jo nedavno začela spremljati. To je bila prelomna odločitev, saj sem se odločila stopiti iz svoje cone udobja in poskusiti nekaj novega.
Cel dan sem preživela s šivanjem in oblikovanjem obleke za natečaj. Izbrala sem čudovito svetlo modro blago in začela ustvarjati svoje umetniško delo. Vsaka šiv je bil skrbno premišljen, vsak detajl je bil natančno dodelan. V svoji obleki sem želela izraziti svoj osebni slog ter strast do oblikovanja.
Ko sem končno dokončala obleko, sem jo nestrpno zložila v škatlo in odhitela na pošto. Hotela sem, da moje delo čim prej prispe v revijo. Bila sem živčna in navdušena hkrati, saj sem vedela, da sem naredila nekaj, kar me resnično izpolnjuje.
Poleg tega pa sem danes opravila še eno pomembno opravilo - pakiranje. V ponedeljek se bom skupaj s Tino preselila v novo šolo, ki ima spalnice za dva člana. Začela sem izbirati stvari, ki jih bom vzela s seboj. V svojo prtljago sem pospravila oblačila, ki sem jih izbrala za različne priložnosti, svoje najljubše knjige, dnevnik, nekaj osebnih spominov in nekaj kosov nakita, ki mi veliko pomenijo. Prav tako sem poskrbela za šolske potrebščine in udobne čevlje.
V popoldanskih urah smo imeli še zadnje ure v stari šoli pred odhodom. Bilo je malce žalostno, saj se bom morala posloviti od svojih prijateljev in učiteljev. A hkrati sem bila polna pričakovanja in navdušenja nad novimi izzivi, ki me čakajo.
In zdaj, ko se pripravljam na to novo poglavje v svojem življenju, želim izraziti tudi hvaležnost za vse, kar sem dosegla do zdaj. Z vsemi izkušnjami in spoznanji, ki sem jih pridobila, sem pripravljena na nove podvige.
Preden zaključim, pa naj ti še povem, da se selim v kraj Portorož, ki je od mojega domačega kraja oddaljen približno 2 uri. Novo šolo, novo okolje, nove ljudi - vse to me čaka in ne morem se dočakati.
Do naslednjega zapisa, polna pričakovanja in z novim pogumom, te objemam.
Tvoja Mina
Moj odgovor:
volkulca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
osamljenost?
hej!
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
sem trinajst letnica in vem da se marsi gdo kdaj počuti osamljeno ter da imajo tudi drugi podobne probleme.
pri meni v družini ter šoli ni ravno "lepo".
trudim se izboljšati kot oseba ločiti zasebni svet in družbeni svet se pravi dom od zunanjoosti.probavam ne omenjat simpatije,družinskih problemov...
enostavno se nikoli nisem smela razkriti do konca.
trudim se ne biti nesramna "kača".že okoli leto sem res do ušes zajubljena in simpatija to ve.probavam mu ne tečnarit in to sem pogumnejše dekle ki si upa pristopiti do osebe.a moji pogledi nanj postajajo vse bolj boleči dolgi in usmiljeni,saj se zavedam da ga nikoli nebom zares imela ne kot prijatelja ne kot kaj več.
v družbi se trudim ostati ter imeti prijatelje a vse postaja boleče saj v malih stvareh opažam da nebom nikoli del njih.imam prijatelja ,ki je ves čas nasilen (po telesu imam tudi nekaj modric..),nikoli me ne počakajo po končani uri ne opazijo da me ni bilo v šolo... tako kot to počejo med sabo.
zadnjih par dni je bila ena prijateljica iz družbe tudi direktna zakar ji nemoram zamerit.pred vsemi mi je rekla da svoji simpatiji nebom nikoli všeč saj me niti ne opazi.(ker se je to da sem vanj razvedlo po šoli)-)danes pri pouku je prijateljica edela zraven mene drugo dekle je bilo eno "tistih punc" v največji tišini sta se naglas začeli pogoarjati o moji simpatiji in meni češ da je enkrat rekel da nikoli nebi bil z mano ker sem grda in tečna.poudarile so da enako mislijo tudi same.
s tem da simpatija ne čuti enako sem se že sprijaznila enostavno azumem ter nemorem poagati.a direktnost sošolk me je prizadela bolj kot bi si dovolila.boli me obnašanje "družbe".ljudje po hodnikih šole me vedno zmerjajo.doma je vsakič težje.in enostavno so nekateri pretekli spomini ter travme ponovno prišli na površje.
se še kdo kdaj tako počuti?
kaj takrat narediš?
kako dojemaš te situacije?
kako se najdeš?
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(54)
Vesela šola me ne zanima.
(85)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(148)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(55)
