“Nep,” mi je odvrnila.
“Torej sem prvi, naravnost počaščen sem,” sem rekel. “Že od prvega dneva sem vedel, da boš prva.”
“To je bilo včeraj,” je rekla in se nasmehnila.
“In to, ter ta trapasta omela so razlog, da bom naredil to,” sem rekel in s svojimi ustnicami poiskal njene. Našle so se. Še svoj nos sem dal nekako na pravo mesto. Kam se da roke?! Ona jih je dala na tilnik ... V vseh filmih, ki jih gleda mami, dajo moški roke na boke. Oči prime mami marsikam, potem ga pa brcne in reče, da je to neprimerno, ker sem tam bil jaz. Že vem potoval bom po hrbtenici. To je torej urejeno. Kam pa jezik? Poizkusiti ni greh, sem si rekel in svoj jezik potisnil v njena usta. Moj jezik je bil navdušen nad tem odkritjem. Prebudil je tudi njen jezik in tudi ona je z njenim jezikom začela raziskovati moja usta. Ne vem koliko časa sva tam stala. Vendar kar naenkrat naju je iz najinega sveta priklicala mami.
“Kosilo!” je vzkliknila. Nerodna sva se prestopila.
“Kaj sva torej zdaj?” sem vprašal negotovo.
“Ne vem, ti povej,” je rekla samozavestno. Kako je ta punca vedno takšna?
“Sva torej par?” sem vprašal.
“Prosim ne tako pocukrano ampak ne vem. Še nikoli nisem imela fanta,” je rekla in se s konicami svojih prstov dotaknila mojih. “To je vse, kar dobiš od mene za danes!” je vzkliknila in stekla v hišo. Stekel sem za njo. V trebuhu pa sem začutil metuljčke. Kaj to pomeni? Ko sem prišel v jedilnico, sem sedel nasproti Hane. Zapeljivo sem se ji nasmehnil, ona pa se je zagledala v pire krompir. Še kar nisem mogel pozabiti na poljub. Bil je super, vendar ne vem če je bilo to prav. Saj razumem tradicija in vse. Nezavedno sem se dotaknil ustnic.
“Ljubček naredila sem domačo labelo,” je rekla očetova mami. V roke mi je potisnila škatlico z medeno labelo. Škatlica je bila rumene barve.
“Hvala babi,” sem rekel in dal žlico v usta.
“Se ne boš namazal?” je vprašala.
“Mami! Se bo namazal, ko poje,” je rekel oči in med odraslimi se je razvnela velika debata. Na koncu sploh ne vem kaj so ugotovili.
“Zdaj pa gredo otroci spat,” je rekla mami.
“No jaz nisem otrok,” je odvrnil Lan.
“Sem omenila, da če boste zaspali dobite vsak eno liziko,” je rekla mami in vsi so stekli tja, kjer pač spijo. Jaz sem šel v svojo sobo. Takrat je nekdo potrkal.
“Hojla,” je rekla Hanna in sedla Liamu v naročje. Hana je sedla zraven mene.
“Hej,” je pozdravila še Hana.
“Hej,” sem ozdravil še jaz.
“Liam!” je vzkliknila Hana. Liam se je odlepil od Hanne.
“Ja?” je vpračal.
“Reci `hej´.”
“Zakaj?”
“Ker nas le ti še nisi pozdravil!" je vzkliknila in vanj vrgla mojega pliškota, ki je ležal na tleh.
“Hej! To je moj Ernest!” sem vzkliknil in ji iz rok vzel pliškota v obliki ribe.
“Hej!” je rekel Liam in se naprej posvetil Hanni.
“No končno,” je rekla Hana. Izrabil sem priložnost in vzel pliškota. Zmagovalno sem ga držal nad glavo. “Hej!” je vzkliknila in mi ga poizkušala vzeti. Ker sem bil previsok me je spotaknila, da sem padel na posteljo in ona je dobila pliškota. Izrabil sem priložnost in jo spotaknil, da je padla name. Njene ustnice so se srečale z mojimi. Tokrat sem vedel kako to poteka zato je bilo bolj prijetno. Ko sva se odlepila, da bi prišla do zraka, sta Hanna in Liam naju z zanimanjem opazovala.
“Kaj?” sem vprašal.
“Nič samo nisem si mislil, da bom kdaj videl svojo sestro, ki se s kom poljublja bolj strastno kot midva,” je rekel in se hudomušno nasmehnil.
“Daj utihni!” je vzkliknila in ga spravila na tla. Šel sem tja in jo prijel za pas. Odvlekel sem jo na drugo stran sobe, Liam pa se je še vedno krohotal. Hana je v njegovo glavo vrgla belega medvedka, z rjavimi podplati in rjavim gobčkom, ki je bil precej velik. Seveda, ker je bila to Hana, ni zgrešila.
“Hej! To je moj Alan!” sem vzkliknil in jo narahlo brcnil, vendar sem v naslednjem trenutku to že obžaloval. Spravila me je na tla, bila sva na postelji, ker sem tam najraje, in name postavila eno nogo. Spodrinil sem ji nogo, in jo vrgel nase, preden bi se lahko ujela.
“Kako si otročji,” je rekla. Zazrl sem se v njene prečudovite oči. Umaknil sem ji pramen las, ki ji je silil na oči.
“Je to otročje?” Sploh nisem počakal na odgovor in kar brez dovoljenja svoje ustnice prisesal na njene. Sploh se ni upirala, kar me je že tretjič danes presenetilo. Njeni lasje so imeli vonj po božiču.
“Niti najmanj. Ti je že kdo rekel, da imaš lepe oči?” Odkimal sem in tokrat je ona. ONA! JA TA HANA! Je prisesala svoje ustnice na moje. Ne vem kako dolgo sva tako ležala vendar ločila naju je moja mami.
“Jakob!” je vzkliknil mamin glas. Takoj sva se odmaknila eden od drugega. “Mislila sem ti reči, da bi se lahko šli ven igrat, vendar mislim, da ti je tole ljubše,” je rekla in se hahljala. Ni se krohotala, vendar se je hahljala. Ko se tako smeji, kot zna le ona ne more biti nihče dolgo jezen nanjo.
“Mami!" sem vzkliknil, vendar si nisem mogel kaj, da ne bi bil nejezen.
“Bomo prišli ven,” je zagotovila Hana.
“No super, ker imamo letni tečaj kepanja,” je rekla.
“Sta Mia in Zala že nazaj?” sem vprašal in mami je odkimala.
“Prav imaš. Ne moremo imeti turnirja kepanja brez njiju. Bomo počakali. Lahko se boste pa sankali,” je rekla.
“Mami naokoli ni nobenega hriba,” sem ponergal.
“In ne mislim več vlačiti naokrog ta malih,” je odvrnil Liam.
“Potem pa lahko vozite drva,“ je odvrnila mami. Zavzdihnil sem in šel proti vratom, vendar sem dal prednost Liam, Hanni in Hani. Ko sem izstopal iz sobe mi je mami na uho šepnila: “S tem se boste povezali. To bomo potrebovali za misijo.”

~~~~~~~~~~~~~~~
Hej Metuljčki.
Oprostite za zamudo. Upam, da Vam je všeč, če kdo hoče, da ga obveščam, naj sporoči. Hvala za vse všečke, komentarje in da ste sploh prebrali tole zgodbo.
Lysm
Heart