Zvečer nisem mogla zaspati,saj sem vsak momentek mislila na nesramne besede,ki so punci lisici letele skozi usta v dinino(dina/punca dihur) srce.Kaj,če bi se to zgodilo meni kaj bi naredila.Strah me je prevzel in se ga nisem mogla znebiti.Nisem zdržala.Počasi sem odšla do majhne kuhinje v moji hiški.Ogrela sem vodo in jo zmešala s pakeljčkom sladkorja.Gledala sem skozi okno.Občudovala svetlobo zvezd,ko je na vrata potrkalo.Počasi sem hodila proti vratom.Bilo me je bolj strah kot prej.Pokukala sem skozi kukalo.Videla sem le veliko gorečo kroglo.Odprem in vidim goreč zibjin(ziba/punca zebra) repek.Takoj brez strahu sem jo prijela za roko in stekla do glava in glavi(glav in glavi/parček).Nista se zmenila za goreč repek niti zame,ki sem bila opečena po perju in koži.Samo rekla sta tako besedo,ki me je razburila.Kako si upata reči: živali si pomagajo same.Najraje bi ju zgrabila za njuni roki in odpeljala do zibrinega doma,da bi jo pazila.To ni prav sem vpila.Ona sta pa igrala partijo šaha in gledala kamere najbogatejše in vredne živali levinje levije(levija/punca lev).Za njo sta skrbela kot za otroka.Kot,da drugi nismo obstajali za njiju.Onadva sta videla v tem samo denar.