Živjo moje ime je Lili. In naj vam povem svojo življensko zgodbo. Ko sem bila stara približno 3 leta se je rodil moj mlajši bratec Tom. Ko je bil še dojenček sem ga imela zelo rada vsak dan sem na kolenih prosila svoje starše, če ga lahko primem v roke ali pa vsaj potiskam njegov voziček. Moj bratec pa je bil zmeraj drugačen od ostalih otrok. Vsaj meni se je tako zdelo. Ko je bil star približno tri leta je zmeraj davil svoje igrače in vpil: "Zdaj boš pa umrl!". Prav tako je vzel mojega najljubšega medvedka in mu prerezal glavo. Glede na mojo starost(5let) sem se začela jokati in povedati staršem. Ne spomnim se točno kakšno kazen so mi dali vse kar vem je, da so rekli naj si ne vzamem tega k srcu. Saj je vendar še majhen fantič. A tako obnašanje se ni ustavilo. Bilo pa je pri približno njegovih 5 letih, ko smo vedeli, da je nekaj z njim narobe. Starša sta naju namreč pustila pri babici doma, ker sta šla sama na izlet za dva dni. Babica pa je imela takrat mačko z imenom Liza. Tom se je igral s kockami jaz in babi pa sva šli na njen vrt kjer mi je kazala razne rože. Ko pa sva se vrnili je bila na tleh samo kri. Zagledali pa sva Toma z nožem in Lizo, ki je brez repa ležala na tleh. Babica je nemudoma Lizo peljala v bolnišnico in poklicala najine starše. Mucka je sicer preživela vendar je od takrat naprej živela brez repa. Starši so bili nad dokodkom zgroženi. Toma so zato od takrat naprej vozili na različne terapije ampak nič ni pomagalo.