Hej! Ugotovila sem, da bo lažje, če začnem objavljati od začetka. Zame in za vas, bralce, ki boste potem stisnili samo puščico zraven naslova in prešli na naslednji del! Rada vas imam!
--
»Taša! Dvigni svojo leno rit iz postelje in se obleči. Na morje gremo!!« se je iz pritličja zadrl moj starejši brat Staš.
»Ja.« sem zaspano zamomljala in se počasi postavila na noge.
Kako bedno, da ne morem spat vsaj do petih zjutraj. Ja, najbrž se sprašujete kdaj sem se zbudila. No, da ne boste neučakani vam bom povedala zdaj. Ob enih zjutraj. Vedno gremo zgodaj, da se ne vozimo v najhujši vročini. Počasi sem odšla v mojo garderobo in oblekla nežen roza komplet, ki se odlično poda k mojim svetlim dolgim rjavimi lasmi, ki mi segajo, da zadnjice. Roza takšna kot je moj komplet mi paše. Tako vsaj pravi moja najboljša prijateljica Julija. Ona pa že ima fanta zato ona že ve. No, najbrž ste izvedeli. Nimam fanta. To je grozno. Da si v 8 razredu, no, da si ga končal pa še nimaš fanta. No, vsaj meni se zdi grozno. Ko sem se oblekla sem pohitela v kopalnico, kjer sem si umila zobe in lase spletla ohlapno kito in si namazala z maskaro. Tako. Zdaj pa zajtrk. Ko sem pridrvela dol me je tam že čakal krožnik palačink. Staš se je na sosednjem stolu že basal in zadovoljno gledal. Bil je prvi letnik in imel je čudovite blond lase in modre oči. Igral je nogomet in tudi on še ni imel dekleta.
»Taša upaš na kakšno ljubezensko romanca.« me izzival.
»Prav toliko kot mama upa, da najde novega.« sem odrezavo povedala.
Mama tako zelo ljubi atija, da ne pogleda niti za najlepšimi moškimi. Barda Pitta sploh ne pogleda.
»Haha. Kako smešno!« je bil ironičen.
Ko sva pojedla sva odšla po vodo in svoje stvari, ki jih imama pri sebi med vožnjo. Kovčki so že bili spakirani.
»Gremo.« je končno oznanil ati in mami je že paničarila o vsem.
»Jaja.« sem se norčevala in sedla v avto. Še sreča, da je imel moj telefon 100% baterije in, da so moje slušalke delale v nulo saj sem jih napolnila.
Vožnja je bila v redu. Staš me je za spremembo pustil pri miru zato sem lahko poslušala glasbo in brala.
»Zbudi se, Taša! Prispeli smo!« me je dregnil Staš. Tudi zaspala sem.
»Končno!« sem bila takoj pokonci.
Tokrat gremo na otok Pag v kamp Straško. Super! Komaj sem čakala. Najeli smo veliko hiško v kateri imava vsak svojo sobo in razgled na morje. Seveda, smo blizu plaže. Samo 20 korakov. Komaj čakam.
Ati je uredil stvari na recepciji potem pa smo se odpeljali med prikolicami, hiškami, avtodomi… do naše ljube hiške. Bila je čudovita. Stala je med dvema enakima. Torej, bila je bela z ogromno teraso in 4 ležalniki na njej. Potem je bila tam še miza in potem vhod v notranjost. Seveda, je bila terasa pokrita. V hiški smo imeli veliko belo kuhinjo potem še veliko dnevno sobo z veliko sliko morja z kavčem bele barve. Nasproti kavča je bila televizija pod televizijo pa modra mizica. Iz dnevne sobe so vodili trije vhodi. Eden je vodil v mojo sobo, eden v Staševo in eden v mamino in atijevo. Atijeva in mamina soba je imela zakonsko posteljo, nasproti njej okno od stropa do tal in na vsaki stran veliko nočno omarico, ter v steno vgrajeno omaro. Seveda so bila v spalnici še ena vrata, ki so vodila v kopalnico s tušem in banjo. Moja soba in Staševa sta bili enaki. Z veliko posteljo, v steno vgrajeno omaro, naslonjačem, oknom in nočno omarico. Tudi midva sva imela vsak svojo kopalnico ampak brez banje. Seveda je imela hiška tudi luči.
Ko sem najprej razpakirala svoje stvari sem se takoj oblekla v čudovite modre eno delne kopalke sem vzela blazino in brisačo, ter se odpravila do plaže. Ker so bile te tri hiške tako drage je bilo seveda pravično, da so imele svojo plažo. Vse tri skupaj. Na plaži tako ni bilo gneče ampak je bil samo par natikačev in brisača. Nisem se zmenila za to in sem svojo brisačo odložila nekaj metrov stran in odšla v vodo. Ko sem prispela do boj, ki omejujejo kopališče sem se privezala in se sončila. Potem pa je nekaj špricnilo in me poškropilo.
»Staš! Nehaj s tem in spravi svojo bedno telo stran od mene. Zdaj se sončim!« sem jezno zavzdihnila.
Potem pa, ko ni bilo odgovora sem odprla oči. Ni bil Staš ampak nekdo drug.
--
To je prvi del! Danes jih bom poskusila objaviti čim več, da ne boste potem stalni bralcoi čakali (predolgo) nadaljevanja!:kissing_heart: