A kar naenkrat zaslišim odpiranje vrat v moji sobi… Vrata so se odpirala, odzunaj pa nobenega. Nekaj časa sem še gledala, ali bo kdo prišel, a na koncu zberem pogum, se vstanem in zaprem nazaj vrata. Ko se pa želim nazaj vležti, pa vidim kako me en človek (namreč jaz imam takoj nad posteljo okno), zunaj opazuje. Bil je ves črn in z svetlečimi očmi. Nisem vedela kaj narediti, saj me je vsakič kamorkoli sem šla, spet gledal… Takrat sem se odločila iti v mamino in očijevo sobo, saj me je bilo zelo strah. Odpravila sem se po stopnicah, do sobe. Še preden vstopim vidim enakega človeka, kot je bil prej, samo da je zdaj pri oknu na stopnicah. Hitro, kolikor sem zmogla sem hodila po stopnicah navzdol. Imela sem občutek kot, da me nekdo opazuje, ampak, pustimo to, bila je samo mačka. Končno sem prispela v mamino ter očijevo sobo. Ampak….Klicala sem ju,
»mama, očka,..« jaz
A mi nista nič odgovorila, zato sem ju potrpljala po hrbtu, in ju sama obrnila…
Ko sem ju obrnila nisem zagledala mojih staršev, temveč tistega človeka, ampak ni bil eden, ampak DVA! Počasi sta se vstajala ter se obračala proti meni, jaz sem pa v pižami hitro kolikor sem mogla, odšla ven iz hiše ter tekla po pomoč k sosedom oz. ljudem, ki so mi bili pripravljeni pomagat. (tista človeka poimenujmo kar Svetniki). Svetnika sta vse bolj hitreje tekla za mano, jaz sem pa žal vse bolj počasneje, saj sem bila že precej utrujena.
Nisem več zdržala…Padla sem, takrat
______
Like for part 3:heart: