Heyla,
kako smo? Jaz sem happy zato ker je bil odziv na prvi del res velik in vsem hvalaa. Zlo vas mam rada .
rekla sem da bo zgodba izhajala prb. 1krat na teden oz. kadar se mi bo dalo in tko tud je. Lohk pa vam povem da bo v tem delu malce drame in veliko solz.
Da nebom dovgovezila lahko kar gremo na 2 del zgodbe .
*b* _____________________________________________________________________________________________*b*
..Med razmišljanjem pa se že znajdem pred njeno hišo. Pogledam na uro in vidim da je 17:58, ravno prav sem prišla si mislim. Globoko vdihnem in izdihnem in pozvonim na zvonec. Po parih sekundah vrata že odpre Anna. njen obraz je veselo-presenečen. Kmalu mi reče "daj vstopi noter" "aha saj res" grem za Anno skozi vrata, po stopnicah v prvo nadstropje in v njeno sobo. "WOW" izdavim predem se sploh uspem zadržati. Soba je čudovita! Po stenah so razobešene novoletne lučke, v levem kotu je postavljen mini šotor nasproti njega pa še velik TV. V šotoru pa je kar nekaj skled z prigrizki, steklenic in sladkarij. Res je čudovito a se uspem zadržati da ne planem v šotor in začnem jesti. A kmalu se zresnim in zbistrim mislim. Nisem prišla na večerjo in sprostitev, prišla sem za pogovor! Ana mi reče "Pridi, v šotor" sledim ji v šotor. Vse je tako lepoo. Misli mi že uidejo k čipsu in Coca-Coli. "Oprosti" začne Anna. Tako se začneva pogovarjati....
*b* Najin pogovor: *b*
"Zakaj? Zakaj si mi to naredila" izdavim.
"Dolga zgodba, res želiš vedeti?" mi reče.
"Ja hočem. Ali nisva najboljši prijateljici?" rečem z povzdignjenim glasom.
Počasi začne " Dobro! Glej, med poletnimi počitnicami sta se mi Zala in Leyla prišli opravičiti. Enkrat je pri vratih kar pozvonilo in tam sta bili Zala in Leyla. Opravičili sta se za vse. In od takrat se kdaj pa kdaj družimo, vem da se sprašuješ zakaj ti tega nisem povedala in zdaj ti bom odgovorila. Mislila sem da jima ti ne boš oprostila ker takšna pač si in mislila sem da če bi te poskušala prepričati da jima oprosti bi se sprli. Prosim razumi in oprosti mi!"
"Ampak vseeno, lahko bi vsaj poskusila. Jaz sem mislila da se z njima družiš raje kot z mano četudi sem tvoja najboljša prijateljica. Res sem se grozno počutila." Med tem ko sem govorila sem vstala na noge in na koncu sem že kričala. Anna pa me je prestrašeno gledala.
"O-oprosti" rečem
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Zavem se da nebi smela biti taka do nje a glej prav ji je kaj pa mi je šla lagati! Usedem se na odejo in zaprem oči. Po parih minutah molka se odločim. Oprostila ji bom!
Roko iztegnem predse in rečem "Oproščeno!" kolikor hitro more mi seže v roko in hripavo reče "Zmenjeno, si za da zdaj pogledava kakšen film?" " Ja seveda" rečem nazaj.
Anna vzame daljinec in poišče film Harry Potter 4.del. res da sem knjige prebrala a filmov si nisem pogledala zato se veselim ogleda. Še bolj pa sem vesela da sva se z Anno pobotali. Zaslišim glasbo! Saj res, film se je pričel. Vzamem posodo s čipsom in pričnem gledati v televizor. Med filmom pojem malo sladkarij in rečem besedo ali dve z Anno. Po dveh urah gledanja se film konča in Anna reče "Ti je bil film všeč?" "Ja seveda" odgovorim. Potem me z resnim izrazom na obrazu vpraša " Si mislila prespati pri meni ali kaj?" "Mislila sem, če ne želiš pa tudi u redu" presenečeno odvrnem. "Ne, seveda hočem da prespiš" mi reče. "U redu potem bom prespala" rečem in ji dam jasno vedeti da se o tem ne mislim pogovarjati. Zame je debata zaključena.
Anna se uleže in vzame rogljiček ter ga začne jesti. Tudi jaz se uležem in vzamem penice. Mnjam kako so dobre. Ko uživam tudi razmišljam, razmišljam kaj bova počeli zdaj. Film sva si že pogledali in tudi hrane bo počasi zmanjkalo. Moje na pol dremanje zbudi Anna, ki prižge luči nad njeno posteljo. "Kaj bova počeli?" rečem. "U bistvu sva sami doma tako da lahko počneva karkoli" "Kaj pa hrana, kmalu jo bo zmanjkalo" rečem ker nezaupljivo. "Eh zato ne skrbi. Pridi" mi veselo odvrne in pomežikne. Greva skozi sobo in po stopnicah navzdol do dnevne sobe ter kuhinje. Tudi tam je okrašeno a ne toliko. Anna me popelje do kuhinje in odpre predal v kotu "Tadaaam" reče. Wow to je čudovita. Vel predal hrane, pijače in vsega možnega. Šele zdaj sem prepričana v to da nama hrane nikoli nebo zmanjkalo. Še preden to hočem mi uide "Njam". Potem Anna reče "Si za da se greva resnica ali izziv" "Jaa" Potem vzame par vrečk in steklenic in gre proti vratom, jaz pa takoj za njo. Ko prideva u sobo greva nazaj u šotorček. Anna odpre vrečke čipsa, kokic in sladkarij jaz pa se ta čas udobno namestim in zavijem v odejo. Potem se začneva igrati vmes pa pride kar nekaj zanimivih vprašanj: *i* V koga si zaljubljena, ali ti je Tim všeč?, zakaj si zadnjič objela Luko, zakaj si prijateljica z Leylo,... *i*
Potem po uri in pol igranja sem se naveličala in rekla "Dovolj imam, greva zdaj početi kaj zabavnega" "Uuuu imam dobro idejo. Naličiva se" reče Anna. Super ideja si mislim, greva do njene omarice z ličili. Wow, koliko ličil ima Anna. Zdaj vem zakaj izgleda takoo lepa. k omarici prinese še dva stola in reče "Najprej naličim tebe potem pa še ti mene" Vedela sem da bo Anna grozna saj nimam pojma od ličena. No vem kaj je puder in kako se ga nanesti, znam uporabljati maskaro in šminko to je pa tudi vse. Mogoče pa bi bilo bolje če izziv narediva zabavnejši. Spomnim se ideje in jo povem Anni "da bo izziv bolj zabaven ga bova opravljali z levo roko" vem da bo res zabavno. Ampak tudi dobro se bo treba umiti; zagotovo se bova napacali saj nevem če lahko z levo roko narediš dober makeup. Anna začne. najprej mi nanese puder za katerega kasneje ugotovi da je malce temen, es upam da ni pretemen ker bo to čista polomija. No saj u bistvu mora biti polomija. Med nanašanjem pudra se tako presmejim da imam že solzne oči. Ko končno neha nanašati puder se loti še ustnic, obrvi in senčk. Uff, senčke bodo grozne asj čutim kako z čopičem postrani dela. Po 15in minutah končno konča in mi reče "ne smeš se pogledati v ogledalo, skupaj se bova. Takrat ko bova obe naličeni" "Okej"
Začnem jo ličiti, bolj težko je kot sem si mislila a mi gre. Počasi nanašam puder, senčilo,...
Končam! "Zdaj pa se skupaj poglejva v ogledalo" rečem. Na zdaj se obe obrneva proti ogledalu. groza! Slabše je kot sem si mislila. moje senčke so vse do obrvi in ustnice imam nekam široke. Anna pa je......hm.... kot pošast. Rdeča usta so postrani in narobe narisana, obrvi pa se podaljšane. Čeprav sem jo naličila jaz je moje mnenje nespremenjeno. " Uff, groza. Greva se umit, taka nočem hodit naokrog" mi reče Anna. odpravi se do vrat jaz pa takoj zanjo. Počasi greva po hodniku do zadnjih vrat in jih odpreva. Čeprav sem pri Anni že bila vedno znova in znova občudujem njeno kopalnico ki je tako waw. vedno je pospravljena in čista, nikjer ni nobenih okraskov, las ali elastik. A nekaj mi ni všeč danes! Kopalnica je drugačna. Na ogledalu je prilepljena slika Anne in njene družine, zraven pa še slika mene in nje. To ni tisto kar me moti. Moti me slika na omarici, okvir je polepljen z rdečimi srčki. Anna se loti popravljati slike na ogledalu, jaz pa ta čas grem do omarice in ko pridem bližje mi zastane srce. Na sliki sta Anna in Tim objeta prek ramen. Anna me opazi steče k meni pograbi sliko in si jo zbaše pod majico ter steče v sobo jaz pa takoj za njo. Gre v šotor in me gleda. Po licih mi polzijo solze, Anna se prestopa jaz pa jokam. Kako je mogoče. Objokanega obraza rečem "al-ali sta s Timom sku-skupaj" "Ja" reče bleda v obraz. "Kako si mi lahko to naredila? Kako? Zakaj? Razloži mi!" Se derem in jokam. Tim mi je od začetka sedmega razreda všeč. celo leto in pol se trudim da bi mu postala všeč in Anna mi ga vzame. Zdaj pa je tiho, ničesar ne reče samo obraz upira v tla. "Zakaj Anna? Kako lahko to narediš najboljši prijateljici. Dobro veš da sem ti priznala da sem zaljubljena v njega in povedala sem ti veliko stvari ki bi mi lahko pomagale da bi bila JAZ z njim! Ampak ti si jih izkoristila sebi v prid in si zdaj njegova punca. Razloži mi zakaj si mi to naredila ali pa zakaj mi nisi povedala da si zaljubljena v njega. Koliko časa sta že skupaj! Povej!" Solze lijejo iz mene in derem se. Vem da se nebi smela a sem tako jeza da mi je vseeno. Zasluži si! "S-skupaj sva že-e 6mesecev" reče Anna. "Neee" zatulim in stečem skozi vrata v kopalnico. Zaklenem se, se usedem na wc školjko in noge privijem tesno k sebi in jočem..........
*b* ______________________________________________________________________________________*b*
Evo to je to za danes,
upam da vam je všeč .
sprejemam vse kritike in pohvale.
Hvala vam če boste lajkal in komentiral.
P.S. Avtorske pravice(poglejte v pejšni del)
LP,K12