Pozdravljeni! Tukaj spet nov del!
Upam, da vam bo všeč:heart:

__________________________________________________
To je pomenilo, da ne gre za samo kup norcev. Gre za celotno organizirano odpravo, ki ima nekje drugje šefa. Šefa, ki očitno išče osebo, ki bi lahko spremenila papir v zlato. Oziroma mafijo, ki je prepričana, da obstajajo ljudje, ki lahko spreminjajo predmete v zlato.
Črn kombi je kmalu odpeljal s parkirišča, jaz pa sem ostala sama. Šele takrat sem pomislila, koliko je ura. Sklepala sem, da je kar pozno, saj so morala ugrabitelji izbrati čas, ko na parkirišču ni bilo nikogar. Ali pa je bilo parkirišče zapuščeno. V tem primeru ne bo prišel vanj nihče in me tako nihče ne bo našel. Zavedla sem se, da bom mogla iti sama ven in jih ne ubogati. Ampak vedela sem, da me noge trenutno ne zdržijo povsem. Še vedno sem ležala na tleh, na trebuhu, moje lice pa se je dotikalo ogabnih in mrzlih tal, ki so smrdele po bencinu. Začutila sem grozljivo slabost in kako mi nekaj prihaja po grlu navzgor. V enem šunku sem izbruhala vse, kar sem uspela pojesti, preden so me ugrabili. In ker sem imela obraz na tleh, je lužica bruhanja ležala tik pred mojim nosom. Nisem mogla več zdržati v tem položaju. Poskusila sem se upreti na roke, da bi lahko vstala. Opečeno roko mi je prežela bolečina, ki je ostala še nekaj sekund potem, ko sem se nanjo uprla. A sem se vsaj uspela dvigniti in se usesti. Vse me je bolelo. Zato niti poskusila nisem vstati.
Razgledala sem se okoli, da bi videlala, če je kakšno dvigalo. In res je bilo! Imelo je siva vrata in gumb z puščico navzgor. Običajno dvigalo, ki se mi je zmeraj gabilo in se mi zdelo strašljivo in klavstrofobično, mi je zdaj predstavljalo... rešitev. Bilo je skoraj tik za mano in imela sem le nekaj korakov do tja. V naglici sem se brez pomislikov dvignila na noge. Še preden sem uspela narediti prvi korak, pa se mi je zameglilo pred očmi in zgrudila sem se na tla.
_______________________________________________
Tale del je bil zeloooo kratek:neutral_face:, ker nisem imela ravno veliko časa.
Vesela bom vseh komentarjev in vseh lajkov, seveda pa mi bo koristila tudi kritika. Tako da prosim povejte, kako se vam zdi.
Upam, da ste čim lepše preživeli prvi dan po počitnicah in upam, da boste čim lepše preživeli vseh naslednjih devet tednov, ki nas ločujejo od naslednjih počitnic.

:heart: